Skip to main content

Meni zgoraj

  • Dežurni veterinar
  • Stalna pripravljenost NVI
  • Delovni čas
  • Sprejem vzorcev
  • Kontakt

Main navigation

  • Izobraževanje
  • Klinike
  • Diagnostika
  • Dobrobit
  • NVI
  • Raziskovanje
  • O nas
  • Hub
  • English
  • Slovenian
Novice
29. nov, 2022
Aktualno Raziskovanje

Maša Mavri med prejemniki priznanj UL za najodličnejše raziskovalne dosežke v letu 2022

Veterinarska fakulteta

Maša Mavri

Foto: Anže Malovrh/STA

Maša Mavri

Foto: Anže Malovrh/STA

Maša Mavri

Foto: Anže Malovrh/STA

Maša Mavri

Foto: Anže Malovrh/STA

Maša Mavri

Foto: Anže Malovrh/STA

Univerza v Ljubljani (UL) je v sklopu Tedna univerze razglasila najodličnejše raziskovalne dosežke raziskovalk in raziskovalcev UL. Namen dogodka je poudariti usmerjenost univerze v raziskovanje in izpostaviti tiste raziskovalce, ki so letos dosegli še posebej vidne rezultate.

Najodličnejše raziskovalke in raziskovalce je na razglasitvi dosežkov pozdravil rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič. »Znanost nam je omogočila napredek in lagodna življenja, ki jih živimo danes, ko vsaj v našem delu sveta ne umiramo več zaradi različnih nalezljivih bolezni, ki so v preteklih stoletjih ubile na milijone ljudi; lahko potujemo po celem svetu; živimo v ogrevanih stanovanjih. A svet, v katerem živimo, ni enostaven, in znanost danes še vedno potrebujemo enako kot v preteklosti. Svet se srečuje z globalnimi problemi, kot je podnebna kriza, segrevanje planeta, nove nalezljive bolezni, energetska kriza ... In to so težave, katerih rešitev lahko najde le znanost. Zato je pomembno, da družba znanost prepoznava in jo podpira. Del krepitve prepoznavnosti v družbi pa je tudi današnji dogodek, ko počastimo raziskovalce, ki so se po presoji strokovne komisije v preteklem letu še posebej izkazali s svojimi dosežki.«

Delovna skupina Komisije za raziskovalno in razvojno delo pri ocenjevanju in končnem izboru desetih najodličnejših raziskovalnih dosežkov upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, celovitost dosežka, aktualnost za širšo strokovno in splošno javnost ter koristnost uporabe. Vsi predlogi so obravnavani enako, ne glede na vedo in ne glede na to, ali so raziskave osnovne ali neposredno uporabne.

Raziskovalke in raziskovalce je kot osrednji govorec nagovoril prof. dr. Matjaž Dular, eden najmlajših rednih profesorjev na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani in znanstveni svetnik, specializiran za mehaniko tekočin, ultrazvok, kavitacijo in čiščenje vode; nosilec dveh prestižnih projektov Evropskega raziskovalnega centra (ERC). »Nagrade, za večino raziskovalcev, niti nimajo velikega pomena – no ja, priznam, prija. Kljub temu pa imajo dogodki, kot je današnji, velik pomen. Družba potrebuje zmagovalce in rada govori o njih. Če bo zaradi današnjega dogodka nekdo končno spoznal razliko med vremenom in podnebjem, če bo nekdo pasji kakec pobral s papirnato vrečko in ne s plastično, bo svet malo lepši. Velike spremembe se začnejo pri majhnih dejanjih in pri posamezniku,« je prepričan.

Priznanje za najodličnejše raziskovalne dosežke Univerze v Ljubljani v letu 2022 prejmejo:

Medicinske maske za enkratno uporabo predstavljajo novo potencialno breme za kopensko okolje

Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Zavoda za gradbeništvo Slovenije in Vrije Universiteit Amsterdam so med prvimi proučili vplive mikroplastike iz medicinskih mask na kopenske nevretenčarje. Poleg bazičnega razumevanja odzivov organizmov na izpostavitev mikroplastiki, bo študija pripomogla k večanju ozaveščenosti o pomenu pravilnega odlaganja odpadnih medicinskih mask.

Humanizacija dela in vodenja ljudi v digitalni dobi

Izr. prof. dr. Matej Černe, raziskovalec z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, se je v svojem delu ukvarjal s humanizacijo dela in vodenja ljudi v digitalni dobi. Niz člankov, objavljenih v vplivnih revijah s področja organizacijskih ved in vodenja, organizacijske psihologije in poslovne informatike, se nanaša na prijeme, kako delovno mesto in delo samo v digitalni dobi oz. s tehnologijo oblikovati na bolj človeški način.

Integrativni pristop k vrednotenju trajnosti stanovanjskih sosesk z uporabo javno dostopnih prometnih podatkov

Raziskovalci s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani so naredili študijo, ki vzpostavlja povezavo med meritvami prometnih zgostitev in oceno trajnosti, z namenom prikazati izvedljivost vključevanja indikatorjev časa potovanja v standarde ocenjevanja trajnosti stanovanjskih sosesk. Članek Prispeva k razvoju analitičnih prijemov in kazalcev za obravnavo variabilnosti potovalnih časov, ki lahko ovrednotijo obseg prometnih zgostitev in učinkovitost potovanj na izbranih strateških trasah v izbranih časovnih presekih, tudi v primerih, ko so podatkovni viri za oceno omejeni.

Perovskitno-CIGS tandemske sončne celice: od certificirane učinkovitosti pretvorbe 24,2 % proti 30 % in naprej

Raziskovalna skupina Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko (LPVO) s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in raziskovalci Helmholtz Zentrum Berlin so izdelali rekordno monolitno perovskitno-CIGS tandemsko sončno celico. Izračuni so pokazali, da optimizirana perovskitno-CIGS tandemska sončna celica lahko proizvede 30% več energije, kot bi ju sama perovskitna ali CIGS enospojna celica. Rezultati tako potrjujejo obetavnost nove tehnologije tandemskih sončnih celic in definirajo potrebne optične izboljšave za nadaljnjo rast učinkovitosti pretvorbe.

Nematski biti in univerzalna logična vrata

Asist. dr. Žiga Kos s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je v raziskovalnem članku pokazal funkcionalnost nematskih tekočih kristalov za izvajanje računskih operacij. Članek sprva uvede matematično formulacijo nematskih računskih bitov kot defektnih stanj ter nato pokaže, da lahko z nadzorom dinamičnih lastnosti implementiramo logične operacije na posameznih nematskih bitih. V sistemih več nematskih bitov pa vodijo močne korelacije do univerzalnih logičnih vrat, kar je pomemben korak k uporabi mehke snovi za procesiranje informacij. 

Nova metoda in evalvacijska metodologija za vizualno sledenje objektov

Vizualno sledenje objektov je eden od osrednjih problemov računalniškega vida. Klasične metode so sposobne podajanja lokacije le kot pravokotne regije, kar pa za mnogo aplikacij ni dovolj natančno. Raziskovalci s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani so se lotili tega problema tako, da so razvili nov sledilnik, ki je sposoben izračunavanja izredno natančnega modela objekta in ga segmentirati iz ozadja v vsaki sliki.

Razvoj energijsko učinkovitega in hitro-odzivnega elektro-permanentnega magneta z regeneracijo magnetne energije

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo se bodo globalne potrebe po hlajenju in klimatizaciji v naslednjih 30 letih potrojile. Obstoječe tehnologije potrebujejo znatno izboljšanje energetske učinkovitosti in odpravo okolju škodljivih hladiv. Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so zato razvili nov koncept statičnega elektro-permanentnega izvora magnetnega polja brez gibljivih delov.

Izdelava nove metodologije raziskovanja kitajske filozofije in uvedba nove metode transkulturne postprimerjalne sublacije

Prof. dr. Jana Rošker s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je v preteklih letih razvila novo metodo za analizo transkulturne filozofije s poudarkom na analizah in interpretacijah tradicionalne kitajske filozofije. V tem okviru je razvila novo metodo kontrastne analize idejnih paradigem in filozofskih sistemov, ki so se razvili v okviru različnih filozofskih tradicij in njihovih zgodovinskih kontekstov. To metodo, ki temelji na upoštevanju različnih kulturno pogojenih referenčnih okvirov in se lahko uporablja v transkulturnih post-primerjalnih filozofskih raziskavah, je poimenovala metoda sublacije.

Učinkovitost brisa nosnega dela žrela in sline pri odkrivanju različic Delta in Omicron SARS-CoV-2

Raziskovalci Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ter Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani so v raziskavi o različicah Delta in Omikron SARS-CoV-2 dokazali pomembne razlike pri učinkovitosti brisa nosnega dela žrela in sline. Raziskava je pomembna z več stališč. Dokazali smo, da je različica Delta SARS-CoV-2 povzročila težji potek okužbe v primerjavi z različico Omikron. Pacienti, okuženi z Delta različico, so imeli dokazano višje virusno breme, v obeh kužninah. Hkrati pa smo z raziskavo ovrgli pomisleke, da bi lahko vzorec sline nadomestil NF, saj se je NF izkazal za boljšo kužnino.

Strukturna podlaga za konstitutivno aktivnost in imunomodulatorno sposobnost s proteinom G sklopljenega receptorja BILF1, kodiranega v genomu Epstein-Barr virusa

Maša Mavri z Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani je sodelovala v mednarodni raziskavi, s katero so prikazali strukturno in funkcionalno osnovo konstitutivnega prenosa signala pri receptorju BILF1. Raziskava je bila objavljena v ugledni reviji s področja imunologije Immunity s faktorjem vpliva 47,47.

Filter
Dogodek Aktualno Strokovno Klinika Diagnostika Raziskovanje Izobraževanje Dobrobit
Oznake
Teden univerze raziskovalni dosežki
Najbolj brano
Psička Pika s kontinuiranim merilcem krvnega sladkorja

Psička Pika s kontinuiranim merilcem krvnega sladkorja

Metronomska kemoterapija

Metronomska kemoterapija

Portal GoinGlobal – pomoč pri iskanju prakse v tujini

Portal GoinGlobal – pomoč pri iskanju prakse v tujini

podelitev

Podelitev diplom diplomantom

  • Prejšnja vsebina
    Izobraževanje za pridobitev potrdila o usposobljenosti v skladu z 21. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1099/2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi
  •  Naslednja vsebina
    Vpliv taninov na žleze slinavke pri merjaščkih
Lokacija

Gerbičeva 60

SI-1000 Ljubljana

Slovenija

Dežurni veterinar

Nujna veterinarska pomoč za pse in mačke in telefonska številka stalne pripravljenosti.

Preberi več
Knjižnica

Bogat izbor domače in tuje strokovne literature s področja veterinarske medicine in drugih ved.

Preberi več
Stalna pripravljenost NVI

Seznam osebja v stalni pripravljenosti za potrebe nadzora.

Preberi več
Pomembne številke

Matična, registrska, šifra dejavnosti, bančna, davčna številka.

Preberi več
Sprejem vzorcev

Vzorce sprejemamo na večih lokacij po vsej Sloveniji. Oglejte si kje vse.

Preberi več
Novičarska lista

Naročite se na obveščanje o naših storitvah in koristne nasvete.

Naroči se
Sledite nam
Zagotavljanje kakovosti
Družbeno odgovoren delodajalec
Zasnova in izvedba: ENKI, d.o.o. Pravno obvestilo Piškotki

Main navigation

  • Izobraževanje
    • Informativni dan
    • Zakaj postati veterinar?
    • Dodiplomski študij
      • Stari program
      • 1. letnik
      • 2. letnik
      • 3. letnik
      • 4. letnik
      • 5. letnik
      • 6. letnik
      • Informacije za študente
      • E-učilnica
      • VIS
      • Urnik
    • Podiplomski študij
      • Biomedicina
      • Varstvo okolja
      • E-učilnica
    • Pripravništvo
    • Poletna šola Biovarnost
    • Permanentno izobraževanje
    • Strokovno izpopolnjevanje
      • Bujatrika
      • Perutnina
      • Eksoti
      • Male živali
      • Varna hrana
    • Mednarodna dejavnost
      • Erasmus+ SMS
      • Erasmus+ SMP
      • Erasmus+ doktorske mobilnosti
      • CEEPUS
      • Samostojna pripravništva
      • Kontakt
    • Mednarodna dejavnost - Tuji študentje
      • Študijska izmenjava
      • Praktično usposabljanje
    • Po kreativni poti do znanja
    • Tutorstvo
    • Obštudijske dejavnosti
    • Karierni centri UL
    • Alumni
      • Finančna pomoč
    • Študentske organizacije in društva
      • ŠSVF
      • IVSA Slovenija
      • Društvo podiplomskih študentov
    • Kakovost študija
  • Klinike
    • Klinika za reprodukcijo in velike živali
      • Klinika za zdravstveno varstvo in rejo konj
      • Selekcija konj
      • Klinika za prežvekovalce in prašiče
      • Klinika za reprodukcijo
      • CSR Vremščica
    • Klinika za male živali
      • Interna medicina
      • Kirurgija in oftalmologija
      • Anestezija
      • Stomatologija
      • Dermatologija
      • Kardiologija
      • Onkologija
      • Infekcijske bolezni
      • Kiropraktika
      • Bolnišnična nega
      • Rentgen
      • Ultrazvok
      • Endoskopija
      • Diagnostični laboratorij
      • Računalniška tomografija (CT)
    • Klinika za ptice, male sesalce in plazilce
    • Inštitut za patologijo, divjad, ribe in čebele
    • Sprejem vzorcev
  • Diagnostika
    • Inštitut za predklinične vede
    • Inštitut za mikrobiologijo in parazitologijo
    • Inštitut za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce
    • Inštitut za varno hrano, krmo in okolje
    • Inštitut za patologijo, divjad, ribe in čebele
    • Sprejem vzorcev
  • Dobrobit
    • Nacionalni center za dobrobit živali
    • Kaj je dobrobit živali?
    • Zakonodaja
    • Mnenja, pojasnila in poročila
    • Protokoli in indikatorji
    • Dobra praksa
    • Izobraževanje
    • Publikacije
  • NVI
    • Območne enote NVI
      • NVI Nova Gorica
      • NVI Ljubljana
      • NVI Kranj
      • NVI Celje
      • NVI Maribor
      • NVI Murska Sobota
      • NVI Novo mesto
    • Inštituti NVI
    • Nacionalni referenčni laboratoriji
    • Veterinarsko higienska služba
    • Sprejem vzorcev
    • Vzorčenje
    • Zdravstveno varstvo čebel
      • Spremljanje napadenosti z varojami
      • Izobraževanja v okviru uredbe
      • Redna izobraževanja
      • Promet s čebelami
      • Poročila, nasveti in članki
      • Zdravljenje čebel
  • Raziskovanje
    • Raziskovalna oprema
    • Projekti
    • Programske skupine
      • P4-0053
      • P4-0092
    • Slovenski veterinarski zbornik
    • CSR Vremščica
    • Eksperimentalni center
  • O nas
    • Vodstvo
    • Organi VF
    • Splošne službe
      • Kakovost
      • Tajništvo
      • Knjižnica VF
    • Zaupne osebe
    • Imenik
    • Pomembne številke
    • Javne objave
    • Informacije javnega značaja
    • Za zaposlene
  • Hub
    • Aktualno
    • Dogodki
    • Strokovno
    • Klinika
    • Diagnostika
    • Raziskovanje
    • Izobraževanje
    • Javna obvestila