Maša Mavri med prejemniki priznanj UL za najodličnejše raziskovalne dosežke v letu 2022

Najodličnejše raziskovalke in raziskovalce je na razglasitvi dosežkov pozdravil rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič. »Znanost nam je omogočila napredek in lagodna življenja, ki jih živimo danes, ko vsaj v našem delu sveta ne umiramo več zaradi različnih nalezljivih bolezni, ki so v preteklih stoletjih ubile na milijone ljudi; lahko potujemo po celem svetu; živimo v ogrevanih stanovanjih. A svet, v katerem živimo, ni enostaven, in znanost danes še vedno potrebujemo enako kot v preteklosti. Svet se srečuje z globalnimi problemi, kot je podnebna kriza, segrevanje planeta, nove nalezljive bolezni, energetska kriza ... In to so težave, katerih rešitev lahko najde le znanost. Zato je pomembno, da družba znanost prepoznava in jo podpira. Del krepitve prepoznavnosti v družbi pa je tudi današnji dogodek, ko počastimo raziskovalce, ki so se po presoji strokovne komisije v preteklem letu še posebej izkazali s svojimi dosežki.«

Delovna skupina Komisije za raziskovalno in razvojno delo pri ocenjevanju in končnem izboru desetih najodličnejših raziskovalnih dosežkov upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, celovitost dosežka, aktualnost za širšo strokovno in splošno javnost ter koristnost uporabe. Vsi predlogi so obravnavani enako, ne glede na vedo in ne glede na to, ali so raziskave osnovne ali neposredno uporabne.

Raziskovalke in raziskovalce je kot osrednji govorec nagovoril prof. dr. Matjaž Dular, eden najmlajših rednih profesorjev na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani in znanstveni svetnik, specializiran za mehaniko tekočin, ultrazvok, kavitacijo in čiščenje vode; nosilec dveh prestižnih projektov Evropskega raziskovalnega centra (ERC). »Nagrade, za večino raziskovalcev, niti nimajo velikega pomena – no ja, priznam, prija. Kljub temu pa imajo dogodki, kot je današnji, velik pomen. Družba potrebuje zmagovalce in rada govori o njih. Če bo zaradi današnjega dogodka nekdo končno spoznal razliko med vremenom in podnebjem, če bo nekdo pasji kakec pobral s papirnato vrečko in ne s plastično, bo svet malo lepši. Velike spremembe se začnejo pri majhnih dejanjih in pri posamezniku,« je prepričan.

Priznanje za najodličnejše raziskovalne dosežke Univerze v Ljubljani v letu 2022 prejmejo:

Medicinske maske za enkratno uporabo predstavljajo novo potencialno breme za kopensko okolje

Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Zavoda za gradbeništvo Slovenije in Vrije Universiteit Amsterdam so med prvimi proučili vplive mikroplastike iz medicinskih mask na kopenske nevretenčarje. Poleg bazičnega razumevanja odzivov organizmov na izpostavitev mikroplastiki, bo študija pripomogla k večanju ozaveščenosti o pomenu pravilnega odlaganja odpadnih medicinskih mask.

Humanizacija dela in vodenja ljudi v digitalni dobi

Izr. prof. dr. Matej Černe, raziskovalec z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, se je v svojem delu ukvarjal s humanizacijo dela in vodenja ljudi v digitalni dobi. Niz člankov, objavljenih v vplivnih revijah s področja organizacijskih ved in vodenja, organizacijske psihologije in poslovne informatike, se nanaša na prijeme, kako delovno mesto in delo samo v digitalni dobi oz. s tehnologijo oblikovati na bolj človeški način.

Integrativni pristop k vrednotenju trajnosti stanovanjskih sosesk z uporabo javno dostopnih prometnih podatkov

Raziskovalci s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani so naredili študijo, ki vzpostavlja povezavo med meritvami prometnih zgostitev in oceno trajnosti, z namenom prikazati izvedljivost vključevanja indikatorjev časa potovanja v standarde ocenjevanja trajnosti stanovanjskih sosesk. Članek Prispeva k razvoju analitičnih prijemov in kazalcev za obravnavo variabilnosti potovalnih časov, ki lahko ovrednotijo obseg prometnih zgostitev in učinkovitost potovanj na izbranih strateških trasah v izbranih časovnih presekih, tudi v primerih, ko so podatkovni viri za oceno omejeni.

Perovskitno-CIGS tandemske sončne celice: od certificirane učinkovitosti pretvorbe 24,2 % proti 30 % in naprej

Raziskovalna skupina Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko (LPVO) s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in raziskovalci Helmholtz Zentrum Berlin so izdelali rekordno monolitno perovskitno-CIGS tandemsko sončno celico. Izračuni so pokazali, da optimizirana perovskitno-CIGS tandemska sončna celica lahko proizvede 30% več energije, kot bi ju sama perovskitna ali CIGS enospojna celica. Rezultati tako potrjujejo obetavnost nove tehnologije tandemskih sončnih celic in definirajo potrebne optične izboljšave za nadaljnjo rast učinkovitosti pretvorbe.

Nematski biti in univerzalna logična vrata

Asist. dr. Žiga Kos s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je v raziskovalnem članku pokazal funkcionalnost nematskih tekočih kristalov za izvajanje računskih operacij. Članek sprva uvede matematično formulacijo nematskih računskih bitov kot defektnih stanj ter nato pokaže, da lahko z nadzorom dinamičnih lastnosti implementiramo logične operacije na posameznih nematskih bitih. V sistemih več nematskih bitov pa vodijo močne korelacije do univerzalnih logičnih vrat, kar je pomemben korak k uporabi mehke snovi za procesiranje informacij. 

Nova metoda in evalvacijska metodologija za vizualno sledenje objektov

Vizualno sledenje objektov je eden od osrednjih problemov računalniškega vida. Klasične metode so sposobne podajanja lokacije le kot pravokotne regije, kar pa za mnogo aplikacij ni dovolj natančno. Raziskovalci s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani so se lotili tega problema tako, da so razvili nov sledilnik, ki je sposoben izračunavanja izredno natančnega modela objekta in ga segmentirati iz ozadja v vsaki sliki.

Razvoj energijsko učinkovitega in hitro-odzivnega elektro-permanentnega magneta z regeneracijo magnetne energije

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo se bodo globalne potrebe po hlajenju in klimatizaciji v naslednjih 30 letih potrojile. Obstoječe tehnologije potrebujejo znatno izboljšanje energetske učinkovitosti in odpravo okolju škodljivih hladiv. Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so zato razvili nov koncept statičnega elektro-permanentnega izvora magnetnega polja brez gibljivih delov.

Izdelava nove metodologije raziskovanja kitajske filozofije in uvedba nove metode transkulturne postprimerjalne sublacije

Prof. dr. Jana Rošker s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je v preteklih letih razvila novo metodo za analizo transkulturne filozofije s poudarkom na analizah in interpretacijah tradicionalne kitajske filozofije. V tem okviru je razvila novo metodo kontrastne analize idejnih paradigem in filozofskih sistemov, ki so se razvili v okviru različnih filozofskih tradicij in njihovih zgodovinskih kontekstov. To metodo, ki temelji na upoštevanju različnih kulturno pogojenih referenčnih okvirov in se lahko uporablja v transkulturnih post-primerjalnih filozofskih raziskavah, je poimenovala metoda sublacije.

Učinkovitost brisa nosnega dela žrela in sline pri odkrivanju različic Delta in Omicron SARS-CoV-2

Raziskovalci Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ter Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani so v raziskavi o različicah Delta in Omikron SARS-CoV-2 dokazali pomembne razlike pri učinkovitosti brisa nosnega dela žrela in sline. Raziskava je pomembna z več stališč. Dokazali smo, da je različica Delta SARS-CoV-2 povzročila težji potek okužbe v primerjavi z različico Omikron. Pacienti, okuženi z Delta različico, so imeli dokazano višje virusno breme, v obeh kužninah. Hkrati pa smo z raziskavo ovrgli pomisleke, da bi lahko vzorec sline nadomestil NF, saj se je NF izkazal za boljšo kužnino.

Strukturna podlaga za konstitutivno aktivnost in imunomodulatorno sposobnost s proteinom G sklopljenega receptorja BILF1, kodiranega v genomu Epstein-Barr virusa

Maša Mavri z Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani je sodelovala v mednarodni raziskavi, s katero so prikazali strukturno in funkcionalno osnovo konstitutivnega prenosa signala pri receptorju BILF1. Raziskava je bila objavljena v ugledni reviji s področja imunologije Immunity s faktorjem vpliva 47,47.