Zdravstveno varstvo in sistemi reje perutnine

Stalen razvoj stroke in potrebe po uvajanju  novih spoznanj v strokovno delo zahtevajo nove pristope k pridobivanju dodatnih strokovnih znanj. V zadnjem desetletju so na vseh ravneh veterinarske medicine nastale pomembne spremembe v teoriji in tudi v praksi.

Velik napredek je nastal na področju razmišljanja in sklepanja, ki slonita na klinično diagnostičnih kognitivnih miselnih aktivnostih. Sodoben klinični pregled in klinična testiranja temeljijo na zakonitostih miselnega procesa in na dokazih. Slušatelji poglabljajo in usmerjajo znanje ter izkušnje v reševanje zdravstvenih težav posamezne živali in/ali skupine živali v čredi. Delo strokovnjakov terja, da so izobraženi, racionalni in da kažejo željo po nadgradnji klinično diagnostičnega razmišljanja.

Potrebo po dodatnih znanjih v veterinarski medicini narekuje nenehen razvoj obstoječih in novih področij, ki vplivajo na kakovost strokovnega dela ter posredno na celotno družbeno življenje. Uvedbo poglobljenega in neprestanega podiplomskega izobraževanja priporoča Evropsko združenje za veterinarsko izobraževanje (European Association of Establishments for Veterinary Education – EAEVE). Podiplomsko izobraževanje podpirajo krovna organizacija veterinarjev Slovenije (Veterinarska zbornica - VZb) in veterinarska strokovna združenja.

Izpopolnjevanje s področja zdravstvenega varstva in sistemov reje perutnine je učni in vzgojni proces, v katerem pridobi veterinar  poglobljena teoretična in praktična znanja s področja zdravstvenega varstva perutnine in tehnologije reje. Program vključuje klinično in laboratorijsko diagnostiko, načine preprečevanja in zatiranja bolezni, tehnologije valjenj, tehnologijo prehrane in priprav krmnih mešanic, tehnologijo reje za posamezne kategorije in vrste perutnine in zahteve ekološke reje perutnine. Po končanem izobraževalnem programu je strokovnjak sposoben samostojno delovati na vseh področjih načrtovanja in izvajanja  zdravstvenega varstva perutnine. Z ustreznimi znanji in metodami ugotavlja etiologijo zdravstvenega problema, načrtuje sisteme reje, načrtuje in izvaja preventivne programe za preprečevanje bolezni, izvaja klinične metode za ugotavljanje bolezni in načrtuje ter izvaja profilakso, metafilakso in terapijo. Poleg tega načrtuje, svetuje, izvaja in nadzira postopke za preprečevanje in odkrivanje okužb in je konzultant pri laboratorijski diagnostiki bolezenskih stanj perutnine vezane na kužne in nekužne povzročitelje.

Izobraževalni program Zdravstveno varstvo in sistemi reje perutnine obsega 37 kreditnih točk. Program obsega sedem modulov, ki so med seboj horizontalno povezani. Pet modulov je obveznih, dva sta izbirna. Vsi moduli so sestavljeni iz teoretičnega in praktičnega dela. Poudarek je na praktičnem in individualnem delu, saj le-ta predstavlja kar 88,5 % celotne vsebine programa.

Študijske obveznosti programa so ovrednotene po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS – European Credit Transfer System). 

Temeljni cilj programa je izobraževanje visoko usposobljenih strokovnjakov – veterinarjev za področje zdravstvenega varstva in sistemov reje perutnine.

Program temelji na relevantnih znanstvenih in strokovnih  znanjih, s posebnim poudarkom na praktičnem delu in pristopih reševanja problematike. Vsebine programa so problemsko orientirane, temeljijo na konkretnih klinično laboratorijskih postopkih, dokazih in specialnih veterinarsko-tehničnih ukrepih. Podprte so z modernimi diagnostičnimi postopki, ki zahtevajo kritično razmišljanje in uporabo računalniško vodene diagnostike.

Po končanem izobraževalnem programu je slušatelj sposoben samostojno delovati na vseh področjih načrtovanja in izvajanja  zdravstvenega varstva perutnine: od načrtovanja reje, specialne klinične in laboratorijske diagnostike, načrtovanja imunoprofilaktičnih programov in programov prehrane do izvajanja zakonsko predpisanih ukrepov v rejah različnih kategorij in vrst perutnine. Poleg tega bo slušatelj sposoben kreativnega analiziranja, povezovanja in reševanja strokovnih problemov. Pridobil bo tudi sposobnost kritične presoje in uporabnosti raziskovalnih metod in njihovega prenosa v prakso.

Predvideno število vpisnih mest je omejeno na 5 slušateljev v skladu s 1. odstavkom 41. člena ZViS-a.

Slušatelj pred vpisom oziroma ob samem vpisu izbere mentorja. Mentor oz. somentor je oseba, ki ima strokovni ali učiteljski naziv in ima izkazano ustrezno strokovno aktivnost s tega področja. Naloga mentorja je usmerjanje študenta v času usposabljanja.

V izpopolnjevalni program Zdravstveno varstvo in sistemi reje perutnine se lahko vpišejo slušatelji, ki imajo končan študij veterinarske medicine, najmanj 3 leta delovnih izkušenj na tem področju in veljavno licenco. V primeru, da so slušatelji študij končali v tujini, morajo priložiti potrdilo o priznavanju tujega izobraževanja.

Izbor slušateljev bo temeljil na delovnih izkušnjah, priporočilu veterinarske organizacije in znanstveno strokovnih dosežkih. Posamezni elementi za izbiro bodo ovrednoteni na naslednji način:

Priznavanje predhodno pridobljenih znanj odobri vodja programa na podlagi dokazil in mnenja mentorja.

Pogoj za napredovanje so opravljene študijske obveznosti posameznih modulov. Pogoj za dokončanje programa so opravljene vse študijske obveznosti in opravljen zaključni izpit. Slušatelj mora pred opravljanjem zaključnega izpita predložiti dokazila o opravljenih obveznostih iz vseh modulov. Slušatelj mora zaključni izpit opravljati najkasneje 2 leti po opravljenih obveznostih oziroma najkasneje 4 leta po vpisu v študijski program.

Z uspešno opravljenim zaključnim izpitom slušatelj pridobi potrdilo o opravljenem programu strokovnega izpopolnjevanja s področja »Zdravstveno varstvo in sistemi reje perutnine«, ki ga podpišeta dekan fakultete in rektor UL ter je javna listina (88. člen Statuta UL).

Ocenjevanje poteka v obliki ustnih in pisnih izpitov, seminarskih nalog, z izpolnjevanjem protokolov in dnevnikov praktičnega usposabljanja.

Zaključni izpit opravlja slušatelj pred tričlansko komisijo. Gre za pisni in ustni izpit. V pisnem delu se preverja pridobljeno znanje na teoretičnem delu izpopolnjevanja, v ustnem delu pa se preverja znanje na podlagi zapisov v dnevniku, pripravljenih seminarskih nalog, člankov, ki jih je slušatelj napisal med izpopolnjevanjem, in tem, ki jih je poslušal v teoretičnem delu izobraževanja.

Program sestavlja 8 učnih enot - modulov; 6 učnih enot je obveznih, dve sta izbirni, obsega pa 11,5 % teoretičnega dela in  88,5 % strokovnega praktičnega dela.

Učni program zajema naslednje module:

• Sistemi reje perutnine,
• Klinična diagnostika bolezni perutnine,
• Laboratorijska diagnostika bolezni perutnine,
• Fiziologija, higiena in patologija prehrane perutnine,
• Zakonske regulative bolezni perutnine in ptic,
• Raziskovalna metodologija za področje veterinarstva,
• Informatika za področje veterinarstva,
• Zaključni izpit.

Vsi moduli so uvrščeni na področje Veterinarska medicina.

Predmetnik

Legenda: P predavanja; LV laboratorijske vaje; KV klinične vaje; SV seminarske vaje; TD terensko delo; DD drugo delo; SDŠ samostojno delo študentov, SOŠ skupna obremenitev študenta; ECTS kreditne točke uporabljene po sistemu European Credit Transfer System.

* Izbirna predmeta, slušatelj mora izbrati enega.

Kratka predstavitev vsebin modulov

Center za podiplomski študij in permanentno izobraževanje

Gerbičeva 60
1000 Ljubljana
 
Tel: +386 1 4779 147
Faks: +386 1 283 22 43
E-naslov: biljana.grubisic@vf.uni-lj.si