3. letnik
Predstavitev
Začnejo se predmeti, pri katerih študenti spoznavajo patološke procese v organizmu, vzroke pogina ter delovanje zdravil. Naučijo se tudi pristopa do živali, kliničnega pregleda živali in osnov kirurgije. Spoznavajo tudi osnove higiene živil (varna hrana) ter postopke za razkuževanja in zaščito okolja, v katerem bivajo živali.
Obvezni predmeti
P - predavanja
S - seminarji
V - vaje
KV - klinične vaje, izvajajo se praviloma v 8 skupinah
DOŠ - druge oblike študija
SDŠ - samostojno delo študenta
US - ure skupaj
ECTS - European Credit Transfer System (ECTS)
Zimski semester
Predmet |
Nosilec |
P |
S |
V |
KV |
DOŠ |
SDŠ |
US |
ECTS |
Patološka fiziologija | Robert Frangež | 100 | 2 | 36 LAB | 192 | 330 | 11 | ||
Patologija 2 | Tanja Švara | 45 |
20 LAB 40 VPP |
165 | 270 | 9 | |||
Biostatistika | Tanja Knific | 20 | 10 LAB | 60 | 90 | 3 | |||
Osnove klinične diagnostike | Modest Vengušt | 60 | 30 | 90 | 3 | ||||
Farmakologija s toksikologijo | Tomaž Snoj | 45 | 30 LAB | 75 | 150 | 5 | |||
Izbirni predmet 4 | 3 |
LAB - laboratorijske vaje, velike skupine, izvajajo se praviloma v 4 skupinah; LAB* - laboratorijske vaje, male skupine, izvajajo se praviloma v 5 skupinah; SV - seminarske vaje; VPP - vaje v posebnih pogojih dela, izvajajo se praviloma v 7 skupinah
Letni semester
Predmet |
Nosilec |
P |
S |
V |
KV |
DOŠ |
SDŠ |
US |
ECTS |
Varna hrana 1 | Andrej Kirbiš | 40 | 50 | 90 | 3 | ||||
Farmakologija s toksikologijo | Tomaž Snoj | 24 | 6 | 30 LAB | 5 TV | 55 | 120 | 4 | |
Kirurgija in oftalmologija | Vladimira Erjavec | 60 |
28 LAB* 20 VPP |
12 IV | 90 | 210 | 7 | ||
Slikovne diagnostične tehnike v veterinarski medicini | Aleksandra Domanjko Petrič | 15 | 10 | 5 LAB | 15 KV | 75 | 120 | 4 | |
Osnove klinične diagnostike | Modest Vengušt | 30 KV | 90 | 120 | 4 | ||||
Higiena živali in okolja | Štefan Pintarič | 30 | 10 |
25 LAB |
10 TV | 45 | 120 | 4 | |
Izbirni predmet 4 |
LAB - laboratorijske vaje, velike skupine, izvajajo se praviloma v 4 skupinah; LAB* - laboratorijske vaje, male skupine, izvajajo se praviloma v 5 skupinah; VPP - vaje v posebnih pogojih dela, izvajajo se praviloma v 7 skupinah; SV - seminarske vaje; TV - terenske vaje, izvajajo se praviloma v 1 skupini; IV - individualne vaje, izvajajo se praviloma v skupini s 3 študenti, razen pri KP1 in KP2, kjer sta v skupini 2 študenta
Nosilec: Robert Frangež
Spoznavanje vzrokov in mehanizmov nastanka najpomembnejših patoloških procesov in bolezni. Obravnava zunanje in notranje vzroke za nastanek bolezni, alergi- jska in vnetna stanja, stresni odziv, šokovna stanja, termične in električne poškodbe, anemije, koagulopatije, motnje presnove, patofiziologijo bolečine, patofiziologijo dihal, ledvic, prebavil, ter genetske motnje, novotvorbe in endokrinopatije.
Nosilec: Tanja Švara
Seznanitev z vzroki in razvojem bolezenskih procesov za podlago pri prepoznavanju patoloških sprememb na makroskopskem, mikroskopskem in deloma ultrastrukturnem nivoju, kar omogoča razumevanje dogajanja med temi procesi, kako potekajo in kakšne so njihove posledice. Študenti pridobijo bogato strokovno medicinsko terminologijo.
Nosilec: Tomaž Snoj
Spoznavanje splošne in specialne farmakologije in toksikologije; spoznavanje pomena odmerka zdravila/strupa, načina vnosa/nanosa zdravil, zakonitosti delovanja zdravil in strupov na živ organizem, farmakokinetike zdravil, eliminacije in izločanja zdravil/ strupov iz organizma, farmakološke in toksikološke lastnostih posameznih skupin zdravil, spoznavanje doktrine na področju uporabe zdravil v veterinarski medicini.
Nosilec: Vladimira Erjavec
Spoznavanje osnov veterinarske anesteziologije, splošne kirurgije in oftalmologije domačih živali.
Nosilec: Aleksandra Domanjko Petrič
Spoznavanje delovanja rentgenskih in ultrazvočnih aparatov. Seznanitev z varstvom pred ionizirajočimi sevanji. Postavitev diagnoze patoloških sprememb na podlagi rentgenskih in ultrazvočnih slik.
Nosilec: Modest Vengušt
Študent pridobi praktično in teoretično znanje o procesih diagnosticiranja bolezni; nauči se diagnostičnega utemeljevanja, razmišljanja, beleženja, pristopa, primernega ravnanja in varovanja živali; osvoji bazalne tehnike fizičnega kliničnega pregleda vseh organskih sistemov pri domačih živalih; študent je usposobljen odvzeti anamnezo (individualno, skupinsko, okolja) in opraviti popoln klinični pregled; slušatelj dobi informacije in spozna osnovne laboratorijske asistence, ki odločilno pomagajo pri postavitvi diagnoze.
Nosilec: Tanja Knific
Seznanjanje z osnovami in vrstami statističnih metod, zbiranjem empiričnih podatkov, načrtovanjem in izbiranjem ustrezne metode statistične analize, razumevanjem osnov statističnega sklepanja, interpretiranjem rezultatov in kritičnim vrednotenjem statističnih analiz.
Nosilec: Andrej Kirbiš
Spoznavanje aktualne zakonodaje s področja zdravstvene ustreznosti in kakovosti živil. Seznanitev s postopki internega nadzora pri proizvajalcih po sistemu HACCP kakor tudi s postopki uradnega nadzora, kot so način ugotavljanja senzoričnih lastnosti, mikrobiološke kontaminacije in kemijskih analiz na sestavo in prisotnost onesnažil okolja. Seznanitev s postopkom veterinarskega inšpektorja (pregled in nadzor higienskega dela tehnološkega postopka proizvodnje živil, odvzem vzorcev za laboratorijske preiskave ipd.). Spoznavanje vzrokov za nastanek alimentarnih toksikoinfekcij (analiza primerov iz prakse in ugotavljanje vzrokov, napak in prekrškov pri posameznih primerih).
Nosilec: Štefan Pintarič
Spoznavanje z vplivi okolja, ki vplivajo na zdravje in dobrobit rejnih živali (vplivi okoljskih dejavnikov na presnovo živali in škodljivi vplivi fizikalnih, kemijskih in bioloških dejavnikov okolja). Razumevanje gradnje in opremljanja živalim ustreznih objektov z okolju prijaznimi tehnologijami, pomembnost higienskih vidikov proizvodnje, vplivov živalske proizvodnje na okolje in na človeka, ter pomena ukrepov biovarnosti.
Izbirni predmeti
Študent lahko vpiše katerikoli izbirni predmet iz 1. ali 2. letnika, ki ga še ni vpisal, ali pa izbirni predmet ponujen v 3. letniku.
P - predavanja
S - seminarji
V - vaje
KV - klinične vaje, izvajajo se praviloma v 8 skupinah
DOŠ - druge oblike študija
SDŠ - samostojno delo študenta
US - ure skupaj
ECTS - European Credit Transfer System (ECTS)
Zimski semester
Predmet |
Nosilec |
P |
S |
V |
KV |
DOŠ |
SDŠ |
US |
ECTS |
Anatomija laboratorijskih in eksotičnih živali 1 | Valentina Kubale Dvojmoč | 30 | 5 VPP | 5 KV | 5 TV | 45 | 90 | 3 | |
Vedenjska nevrobiologija 2 | Gregor Majdič | 15 | 30 | 5 LAB | 10 KV | 30 | 90 | 3 |
1 Predmet se izvaja v 3., 4. in 5. letniku
2 Predmet se izvaja v 3. in 4. letniku
LAB - laboratorijske vaje, velike skupine, izvajajo se praviloma v 4 skupinah; VPP - vaje v posebnih pogojih dela, izvajajo se praviloma v 7 skupinah; TV - terenske vaje, izvajajo se praviloma v 1 skupini
Letni semester
Predmet |
Nosilec |
P |
S |
V |
KV |
DOŠ |
SDŠ |
US |
ECTS |
Mikrobiološki praktikum | Andrej Pengov | 15 LAB* | 30 KV | 45 | 90 | 3 | |||
Eksperimentalna patofiziologija in toksinologija 1 | Robert Frangež | 10 | 5 | 20 IV | 55 | 90 | 3 |
1 Predmet se izvaja v 3., 4., 5. in 6. letniku
LAB - laboratorijske vaje, velike skupine, izvajajo se praviloma v 4 skupinah; IV - individualne vaje, izvajajo se praviloma v skupini s 3 študenti, razen pri KP1 in KP2, kjer sta v skupini 2 študenta
Vsak izbirni predmet je možno med študijem vpisati samo enkrat. Po predhodnem soglasju Komisije za študentske zadeve lahko študent 5 odstotkov kreditnih točk programa doseže z zunanjo izbirnostjo splošnih izbirnih predmetov ter obveznih splošnih predmetov v programih na UL ali drugih univerzah v Sloveniji.
Prodekan za izobraževalno dejavnost lahko po zaključenem vpisu na študentovo pisno in utemeljeno obrazložitev odobri menjavo izbirnega predmeta do konca prvega tedna v oktobru in o tem obvesti KŠZ, kasneje menjave izbirnih predmetov niso več možne.
Študent lahko, po predhodnem soglasju Komisije za študentske zadeve oz. koordinatorja za mednarodno dejavnost, del študijskega programa prenese iz katerega koli programa študija veterinarske medicine na veterinarski izobraževalni ustanovi, navedeni v seznamu verificiranih ustanov EAEVE (European Association of Establishments for Veterinary Education).
Nosilec: Valentina Kubale Dvojmoč
Na anatomske značilnosti in posebnosti vezano osnovno znanje o najpogostejših vrstah živali, ki se pojavljajo v zooloških vrtovih, ljubiteljski reji in v raziskovalne namene.
Če razmišljate, da se na predmet ne bi prijavili, ker...
- je preveč zahteven izbirni predmet,
- imate več obveznosti kot pri ostalih predmetih,
- niste prepričani da boste delali z eksoti,
- se bojite kač,
- se bojite pajkov,
- si želite delati v mali praksi,
vam bi radi sporočili, da:
- je predmet Anatomija laboratorijskih in eksotičnih živali zelo zanimiv predmet. Kot bi vstopili v anatomsko poglobljen » National Geographic ali Animal Planet «, pri katerem dobite mnoge odgovore na vprašanj: Ali veš …. o raznolikih živalih …?
- ponavljanje anatomije pri predmetu pomaga pri predmetih kot je Rentgenologija in klinična diagnostika, kar se obrestuje pri izboljšanju podlage in integraciji novega kliničnega znanja v obstoječo in trdnejšo podlago znanja.
- predmet s svežim pristopom integrira teoretično znanje s praktičnimi sekcijami zelo raznolikih živali, eksotično histologijo ter ravnanjem z živimi zanimivimi in redkimi ljubljenčki ter živalmi v ZOO.
- se naučimo pri predmetu o eksotičnih in laboratorijskih živalih pravilnega ravnanja, ki se razlikuje tudi znotraj iste vrste glede na to ali je žival laboratorijska žival ali ljubljenček (npr. podgana, miš). Ob tem izgubimo strah, več kot vemo, bolj odprti postanemo.
- marsikatero žival ali pa zanimivo vrsto vidimo od blizu, se jo lahko dotaknemo, primemo v naročje, ji pogledamo v usta ali pa npr. v klokalne žepke pri kači. Morda jo tudi nahranimo. Včasih si ogledamo kar cel habitat živali.
- lahko pri predmetu nadgradiš svoje znanje o dobrobiti živali in njihovem dobrem počutju - vprašamo se pri sebi kako dejansko gledamo na živali in poskuse na živalih. Ko nas po tem povprašajo, znamo svoje stališče še utemeljiti.
- nas obiščejo zunanji sodelavci in z nami delijo svoje obširno ali pa zelo specifično znanje in prinesejo svoje zanimive ljubljenčke (npr. sokole)
- se imamo super, še posebej zato ker imate večkrat konkreten stik z živimi živalmi
- se naučite mnogo zanimivosti, od katerih se pričakuje, da jih veterinar pozna, na primer:
- Na kakšen način je mogoča regeneracija okončin pri aksolotlih?
- Kakšna so razlike med različnimi skupinami opic?
- Kaj so to Lorenzijeve ampule?
- Katere anatomske strukture omogočajo avtotomijo kuščarju?
- Kakšna je funkcija pnevmostome in kje se nahaja?
- Kaj je to melonast organ in kako deluje?
- Zakaj gekoni lahko hodijo po navpičnih površinah?
- Na kakšen način so virusi sodelovali pri nastanku placent?
- imamo terenske vaje, kamor se odpravimo glede na dogovor – ostanemo v Sloveniji, se podružimo s kolegi na Hrvaškem, gremo v Avstrijo, …
Če želite izvedeti več, sem vam na voljo na Gerbičevi 60, v pritličju, prva pisarna desno, na 01 4779 120 ali na valentina.kubale@vf.uni-lj.si.
Bodite drugačni. Izberite Anatomijo laboratorijskih in eksotičnih živali.
Nosilec: Andrej Pengov
Posreduje študentu poglobljeno znanje o značilnostih in determinaciji mikrobov patogenih za domače živali. Poseben poudarek je na mikrobnih vrstah, ki povzročajo zoonoze in ugotavljanju ter obvladovanju mikrobov, ki povzročajo zastrupitve s hrano in se prenašajo z živili živalskega izvora.
Nosilec: Robert Frangež
Pridobitev poglobljenega znanja o znanstveno-raziskovalnih pristopih proučevanja patofizioloških procesov.
Splošne informacije o predmetu
- 10 ur predavanj, 20 ur eksperimentalnega dela v laboratoriju in izdelava seminarja
- Letni vpis največ 9 študentov
- Možnost vpisa v: 3., 4., 5. in 6. letniku študija
Teoretični del
- osnove eksperimentalne patofiziologije in osnove iz toksinologije
Praktični del
- modeliranje najpogostejših pridobljenih in prirojenih kliničnih motenj v elektrolitski sestavi zunajceličnih tekočin (hiper/hipo kaliemija, hipo/hiper magneziemija, hipo/hiperkalciemija, ipd.) in njihov vpliv na vzdražna tkiva/organe/sisteme (modeli kliničnih stanj npr. poporodne hipokalciemije, hiperkaliemične miotonije, ipd.)
- proučevanje učinkov in mehanizmov najpomembnejših ksenobiotikov (vključno z antibiotiki, pesticidi, ipd.) in toksinov v veterinarski medicini in odkrivanje mehanizmov motenj s poudarkom motenj v funkciji živčno-mišičnega sistema
Nosilec: Gregor Majdič
Pri predmetu vedenjska nevrobiologija boste študenti spoznali, kako živčni sistem/možgani in hormoni skupaj urejajo vzorce vedenja pri živalih. Govorili bomo o različnih ravneh urejanja obnašanja od biokemičnega, genskega in celičnega urejanja do urejanja na ravni celotnega organizma. Spoznali boste, kako geni, hormoni in centralni živčni sistem urejajo različne tipične vedenjske vzorce kot so spolno vedenje samcev in samic, materinski nagon, agresivno vedenje, stresni odzivi, vpliv bioloških ritmov na različna vedenja, razlike med spoloma v vedenjskih vzorcih in podobno. Nosilec predmeta prof. dr. Gregor Majdič ima več kot dvajset let izkušenj z raziskovalnim delom na področju vedenjske nevrobiologije in je s tega področja objavil številne znanstvene članke. V okviru predmeta bomo imeli nekaj kratkih splošnih predavanj, večina predmeta pa bo potekala v obliki seminarskih nalog ter problemskega učenja - razprav o znanstvenih člankih (preglednih in originalnih) s področja vedenjske nevrobiologije.
Slika: Izraženost estrogenskih receptorjev v hipotalamusu
Diagram prikazuje vpliv stresa pred rojstvom na agresivno vedenje mišjih samcev. Samci, kateri breje matere so bile izpostavljene stresu na 17. in 18. dan brejosti (E17-18) ter samci, katerih matere so bile izpostavljene stresu od 13. do 18. dneva brejosti (E13-18) so manj agresivni kot samci iz kontrolne skupine ter samci, katerih matere so bile izpostavljene stresu samo od dneva 13 do 15
Glavna navigacija
- Informativni dan
- Zakaj postati veterinar?
- Dodiplomski študij
- Podiplomski študij
- Pripravništvo
- Poletne šole
- Permanentno izobraževanje
- Strokovno izpopolnjevanje
- Mednarodna dejavnost
- Mednarodna dejavnost - Tuji študentje
- Po kreativni poti do znanja
- Tutorstvo
- Obštudijske dejavnosti
- Karierni centri UL
- Alumni
- Študentske organizacije in društva
- Kakovost študija
Dežurni veterinar
Nujna veterinarska pomoč za pse in mačke in telefonska številka stalne pripravljenosti.
Knjižnica
Bogat izbor domače in tuje strokovne literature s področja veterinarske medicine in drugih ved.
Sprejem vzorcev
Vzorce sprejemamo na večih lokacij po vsej Sloveniji. Oglejte si kje vse.
Lokacija
Gerbičeva 60
SI-1000 Ljubljana
Slovenija
Main navigation
-
Izobraževanje
- Informativni dan
- Zakaj postati veterinar?
- Dodiplomski študij
- Podiplomski študij
- Pripravništvo
- Poletne šole
- Permanentno izobraževanje
- Strokovno izpopolnjevanje
- Mednarodna dejavnost
- Mednarodna dejavnost - Tuji študentje
- Po kreativni poti do znanja
- Tutorstvo
- Obštudijske dejavnosti
- Karierni centri UL
- Alumni
- Študentske organizacije in društva
- Kakovost študija
- Klinike
- Diagnostika
- Dobrobit
- NVI
- Raziskovanje
- O nas
- Hub