5. letnik

Nosilec: Mitja Gombač

Upravno veterinarstvo

Seznanjenje z veterinarsko zakonodajo in organizacijo veterinarske stroke v Sloveniji in EU, o pomenu in razvoju veterinarstva v družbi, s sistemi preprečevanja pojava, zatiranja in izkoreninjenja živalskih kužnih bolezni, z zakonodajo o varstvu živali in epidemiološkimi načini obdelave živalskih kužnih bolezni.

Sodno veterinarstvo

Seznanjenje z vsebino zakona o obveznostnih razmerjih, kazenskim zakonikom, jamstvom, pogodbami, odgovornostjo in forenzično presojo posameznih živalskih kužnih in nekužnih bolezni ter z osnovnimi vprašanji veterinarske etike in deontologije.

Nosilec: Nataša Tozon

Spoznavanje bolezenskih dogajanj, diagnostike, konzervativnega in kirurškega zdravljenja posameznih bolezni pri psu in mački kot tudi njihovega preprečevanja in zatiranja ter prenašanja nekaterih od njih na ljudi. Seznanitev s pravilnimi in modernimi diagnostično terapevtskimi postopki kot tudi s pravilnim komuniciranjem s strankami, drugimi kolegi, drugimi veterinarskimi ustanovami ter javnostjo.

Nosilec: Andrej Kirbiš

Spoznavanje elementov zdravstvene ustreznosti in kakovosti mesa, rib, jajc, meda in izdelkov. Spoznavanje kriterijev kategorizacije mesa na klavni liniji, ki služi kot osnova za formiranje odkupne cene živali in kriteriji za kategorizacijo mesa za prodajo potrošnikom. Spoznavanje osnov tehnoloških postopkov proizvodnje. Na vajah študent opravlja mikrobiološke, toksikološke in kemijskega analize, ki so potrebne pri odločanju o zdravstveni ustreznosti kakor tudi o kakovosti izdelkov, skladno z obstoječimi predpisi.

Spoznavanje elementov zdravstvene ustreznosti in kakovosti mleka in mlečnih izdelkov ter nekaterih živil rastlinskega izvora. Poleg tega se seznanijo tudi s kriteriji, ki vplivajo na formiranje odkupne cene mleka (vsebnost beljakovin in maščobe v mleku, število mikroorganizmov in somatskih celic, prisotnost zaviralnih substanc in ponarejanje z dodajanjem vode). Spoznavanje osnov tehnoloških postopkov proizvodnje. Na vajah študentje opravljajo mikrobiološke, toksikološke in kemijske analize, ki so potrebne pri odločanju o zdravstveni ustreznosti mleka in izdelkov kakor tudi za ugotavljanje kakovosti, skladno z obstoječimi pravilniki o kakovosti.

Nosilec: Joško Račnik

Spoznavanje najpogostejših boleznih - klinična slika, patogeneza, patologija, diagnostične metode, terapije, anestezija, nekateri kirurški posegi, in preprečevanje bolezni pri pticah (sobne ptice, ujede, prostoživeče ptice), malih sesalcih (beli dihur, kuncih, glodalcih) in plazilcih (kuščarji, želve, kače). Seznanitev z uporabo zdravil pri teh vrstah ter prvo pomočjo in procedurami pri urgentnih pacientih. Seznanitev z možnostmi zaščite pred mehaničnimi poškodbami in zoonozami. Seznanitev z ogroženostjo posameznih neharmoniziranih vrst živali.

Nosilec: Olga Zorman Rojs

Predmet teoretično in praktično obravnava bolezni in način izvajanja celotnega zdravstvenega varstva perutnine. Študente seznani z intenzivno rejo gospodarsko pomembnih vrst perutnine, s principi in tehnologijo zreje, prvenstveno pa s specialno patologijo perutnine, zdravljenjem in preventivo kužnih bolezni kot tudi z boleznimi motene presnove.

Nosilec: Gorazd Vengušt

Seznanjanje s pojmom divjadi, njihovo vlogo v naravi in številom, ter biotopi, ki jih naseljujejo. Spoznavanje nastanka, poteka in konca poglavitnih bolezni pri divjadi. Vloga biotskih in abiotskih vplivov na nastanek bolezni, ter njihova odvisnost od stanja v okolju. Spoznavanje biologije in ekologije poglavitnih vrst divjadi v Sloveniji, njihova prehranska, reproduktivna in naseljevalna specifičnost.

Nosilec: Marina Štukelj

Predmet celostno obravnava zdravstveno varstvo prašičev tako v intenzivni kot ekstenzivni reji. Študente teoretično in praktično seznani s principi tehnologije reje prašičev, biovarnostjo, dobrobitjo prašičev, z najpomembnejšimi kužnimi, deficitarnimi, organskimi in parazitarnimi boleznimi prašičev od etiologije, epidemiologije, patogeneze, klinične slike, patoanatomskih sprememb, diagnostike, diferencialne diagnostike, zdravljenja, eradikacije bolezni do preventivnih ukrepov. Študente nauči pristopa in ravnanja s prašiči, izvedbe najpogostejših posegov, ki se vršijo na prašičih in odvzema različnih vrst vzorcev za laboratorijsko diagnostiko. Študente pripravi na samostojno klinično delo v smislu interpretacije proizvodnih rezultatov, preventive, diagnostike in kurative.

Nosilec: Štefan Pintarič

Ali ste vedeli da:

• je pes kot vrsta edinstven med udomačenimi vrstami živali, saj je veliko vidikov obnašanja psov funkcionalno analogno ustreznim človeškim lastnostim. Socializacija do ljudi je pri psih postal že popolnoma naravni proces, saj sta pes in človek v medsebojnem odnosu že več kot 15.000 let.
• mačka deli 95.6% genetskega materiala DNK s tigrom. In še: prespi kar 70% svojega življenja. 
• nenormalno vedenje živali v živalskih vrtovih lahko vključuje stereotipno vedenje, ki ga imenujemo zoohoze (Travers, 1992). Ta vedenja so posledica "frustracije naravnih vzorcev vedenja, oslabljenega delovanja možganov ali ponavljajočih se poskusov reševanja neke težave" (Mason, 2005).
• laboratorijskim glodavcem ob čiščenju kletk in izmenjavi stelje, le te ne smemo izmenjati v celoti, ker jim vonj iztrebkov ustvarjajo domače okolje.
• posamezni odnosi med človekom in živaljo zahtevajo individualno prepoznavanje. Živali pri zgodnjem ustvarjanju odnosa uporabljajo predvsem vid in ne vonj kar je zmotno prepričanje mnogih. 
• veliko živali jasno izraža svoje čustvovanje, kot na primer sloni, ki živijo izredno povezano in ob izgubi člana družine, izvajajo žalovalni obred. Podobno to velja tudi za srake (korvidi na splošno). 
• je neka študija o  živalski psihologiji pokazala, da se bodo psi približali prej osebi, ki joče, kot katerikoli drugi osebi. Postavili so si vprašanje, če psi razumejo naše bolečine. Nove raziskave so pokazale, da se psi resnično odzivajo na jok, čeprav ni še jasno, ali domače živali čutijo  empatijo za človeško bolečino ali ne.

Pri izbirnem predmetu Etologija v zdravstvenem varstvu živali se boste torej naučili zakaj se živali obnašajo na načine kot se. Četudi se nam zdi obnašanje določenih vrst živali povsem običajno, za tem stoji vrsta podedovanih, naučenih in refleksnih odzivov. Ti so precej kompleksnejši kot zgolj reakcije na dražljaje.  Zato bomo nekoliko pobrskali po zgodovini in evoluciji obnašanja, preučili nastanek in moč instinkta in v nadaljevanju razpravljali o živalskih sposobnostih kognicije, čustvene inteligence in komunikacije med vrstniki in človekom. Ponovno se bomo na kratko posvetili delovanju vlogi nevro hormonalnih procesov odgovornih za obnašanje živali.  In ker smo o rejnih živalih doslej že veliko govorili, se bomo posvetili predvsem mesojedom, torej psu in mački, problematiki zapuščenih živali, problemom, ki jih imajo živali v živalskih vrtovih, zavetiščih in zatočiščih, obnašanju ljubiteljskih glodavcev in laboratorijskih živali ter obnašanju eksotičnih in divje živečih vrst ptic. Poseben poudarek bo na odnosu človek-žival, etičnih pogledih človeka na živali in terapevtskih učinkih živali na človeka. Seveda pa bomo povezali obnašanje živali z njihovo dobrobitjo.

Predmet poteka v obliki seminarskih vaj, kar pomeni, da je delo usmerjeno pretežno na predhodno pripravo in predstavitev seminarskih tem, ki jih skupine študentov predstavijo svojim kolegom, čemur sledijo sproščene diskusijske ure, na katerih razpravljamo o zadevni problematiki. Povrh vsega povabimo še nekaj zunanjih predavateljev, ki nam prikažejo določena obnašanja živali še drugače in iz drugih zornih kotov…. denimo o biologiji in obnašanju jadranskih pliskavk – delfinov in razlogih ter odpravljanju motenj v obnašanju psov. Naš cilj je spoznavanje tipičnih etogramov in reakcij živali, kot odgovorov in odzivov na okolje, s čimer ste študenti po zaključku predmeta bolje usposobljeni samostojnega analiziranja in povezovanja etičnih, socioloških, okoljskih in bivanjskih problemov s potrebami živali.

… hhhmmmm, kaj nisem to na fotkah JAZ?

Nosilec: Janko Mrkun

Praktično usposabljanje in seznanjanje študentov s plodnostnimi motnjami, reševanjem le teh ter aktivno vodenje razmnoževanja živali. V okviru praktikuma študente seznanimo tudi z osnovami reprodukcijske kirurgije in z novejšimi tehni- kami asistirane reprodukcije.

Nosilec: Olga Zorman Rojs

Pri predmetu boste poglobili  znanje o zdravstveni problematiki kuncev, ki se gojijo za različne namene, kar privede tudi do različnih bolezenskih stanj in motenj povezanih z načini reje. Kunce gojimo zaradi prireje mesa v intenzivnih pogojih, predstavljajo tudi postranski vir zelo kvalitetnega mesa na kmečkih dvoriščih (ekstenzivni način reje), vse več pa je ljubiteljskih kuncev. Vsak način reje ima svoje značilnosti. Te pogojujejo in vplivajo na pojavljanje specifičnih bolezni, hkrati  pa tudi na  izbiro ter  spekter diagnostičnih postopkov in načinov zdravljenja.

Predmet obsega 20 ur predavanj, ki so razdeljeni v tri tematske sklope. V okviru zdravstvene problematike kuncev, ki se redijo v intenzivnih pogojih reje, se poglobljeno ukvarjamo z dobrobitjo te živalske vrste v povezavi z načini reje, posebnostmi prebave in prehrane kuncev ter z njimi povezanih bolezenskih stanjih. Ekstenzivne reje so izpostavljene drugim zdravstvenim motnjam, ki se pojavljajo pretežno sezonsko. Pristop k reševanju bolezni pri ljubiteljskih kuncih pa predstavlja drugačen diagnostični pristop, ki zajema najsodobnejše metode odkrivanja vzrokov bolezni ter specifično znanje anestezije, kirurgije in zdravljenja. 

Tako kot predavanja so tudi vaje tematske;  obiščemo intenzivno rejo kuncev, pogostejšo patologijo teh rej  študentje spoznajo z  raztelesbo kuncev, opravijo kastracijo in sterilizacijo (na poginjenih kuncih) ter se spoznajo z diagnostičnimi metodami, ki jih uporabljamo v veterinarski medicini kuncev, in njihovo interpretacijo. Ena od obveznosti je tudi seminar. Študenti pripravijo obdelajo določeno problematiko in jo predstavijo kolegom. 

Pri izvedbi predmeta sodelujejo doc. dr. Jožko Račnik, prof. dr. Alenka Dovč, asist. dr. Nina Mlakar Hrženjak, povabimo pa tudi goste s specifičnimi znanji iz posameznih področij veterinarske medicine in prehrane kuncev.  

Nosilec: Alenka Dovč

Slušatelji bodo seznanjeni z osnovami zdravstvenega varstva plazilcev in nekaterih drugih eksotičnih vrst živali, ki jih imajo ljudje v stanovanju kot hišne ljubljence. Predmet poleg tega obravnava optimalne pogoje gojenja in oskrbe teh vrst živali ter promet in prodajo strogo zavarovanih vrst.

Kratek program dela

• prosta izbira posameznih tem (CITES, odpravljanje predsodkov…)
• prosta izbira posameznih živalskih vrst (lahko izberete tudi papige, golobe, noje, žabe, pajke….)
• lastna izbira terenskega dela (delo v živalskem vrtu, ogled razstave plazilcev, delo z inšpektorjem, lovljenje žab, horderstvo, ankete z gojitelji…)
• rdeča nit skozi celoten predmet (dobrobit, strupene vrste, CITES, veterinarska in okoljevarstvena zakonodaja …)
• veliko zanimivih gostov, ki popestrijo predavanja in nas popeljejo v svet eksotike (strupenjače, pajki, slovenske vrste plazilcev – prikaz dela z živimi živalmi…)
• aktivno sodelovanje s študenti drugih fakultet (gostovanje na njihovi fakulteti in okrogla miza na izbrano temo)
• obisk živalskih vrtov in sejmov pri nas in v tujini
• veliko lastnega in samostojnega dela (pregled strupenih vrst živali in poudarek na zaščiti ljudi…)
• predstavitev seminarske naloge (v majhnih skupinah ,en do trije študenti) po opravljenem delu na terenu
• lastna predavanja na srednjih šolah in drugih fakultetah
• in ne nazadnje CORONA prilagoditev

Nosilka predmeta: prof. dr. Alenka Dovč, dr. vet. med., spec. med. ptic, malih sesalcev in plazilcev, Dip ECAWBM (AWSEL)

Gojimo žerjave tudi v Sloveniji? Kako v resnici poznamo eksotične vrste živali?

Je to lobanja dihurja?

Sekcije eksotičnih vrst živali?

Le kaj se bo izleglo iz teh jajc?

Tudi z ilegalno trgovino se bomo ukvarjali?

Krištof. Njega verjetno ni potrebno posebej predstaviti? Le kaj jé? Je nevaren? Katere vrste živali imamo vse v Sloveniji?
 

Nosilec: Modest Vengušt

Seznanitev s problematiko mišično-skeletnega sistema konj s poudarkom na aplikaciji modernih kliničnih spoznanj v obravnavo ortopedskih obolenj, njihove diagnostike, obravnave poškodb in njihovo preprečevanje. Večji del učnega procesa poteka v obliki kliničnih vaj na pacientih.

Šepanje konj je najbolj pogosta težava (športnih) konj, ki:

• negativno vpliva na dobrobit živali in 
• ima negativne ekonomske posledice za lastnika.

Potek

• najprej bomo ponovili nekaj osnov,
• in potem samostojno problemsko orientirano delo na pacientih in preparatih nog - tudi z uporabo bolj naprednih orodij.

Zakaj? Ker boš boljši pri:

• prepoznavi in definiranju šepanja,
• izvedbi diagnostičnih postopkov
• in definiranju zdravljenja in prognoze…..

... za obolenja, ki zahtevajo vedno več veterinarskih intervencij pri nas in v svetu!

Info tudi v e-učilnici!

Nosilec: Jože Starič

Pri predmetu bodo študenti poglobili razumevanje mehanizmov nastanka in poznavanje bolezni parkljev.  Poudarek predmeta je na prepoznavanju bolezni in praktičnem izvajanju zdravljenja parkljev v rejah prežvekovalcev. Nadalje bodo slušatelji poglobili znanje o prepoznavanju kritičnih točk v reji, ki prispevajo k večji obolevnosti parkljev in bili sposobni tudi svetovati v zvezi s sanacijo problematike bolezni parkljev.

Nosilec: Tadej Malovrh

Spoznavanje pomena biovarnosti in pomembnosti izvajanja biovarnostnih ukrepov. Seznanitev s temi ukrepi in pravilnim izvajanje le-teh v praksi. Seznanitev s posebnostmi določenih bolezni z vidika biovarnosti, dejavniki tveganja za izbruh in prenosom bolezni ter možnih posledicah.

Nosilec: Tanja Švara, Nataša Tozon

Študenti poglobijo teoretična in praktična znanja s področja citologije s poudarkom na vzorcih in patoloških spremembah, s katerimi se najpogosteje srečujejo veterinarji v vsakodnevni klinični praksi. Dodatna  praktična znanja predstavljajo osnovo za bolj kompetentno delo v klinični praksi ter izhodišče za nadgrajevanje znanja na tem področju.

Namenjen je študentom 5. in 6. letnika veterinarske medicine, ki bi želeli pridobiti:

• teoretično in praktično znanje s področja citologije s poudarkom na vzorcih in patoloških spremembah, s katerimi se najpogosteje srečujejo veterinarji v vsakodnevni klinični praksi
• osnovo za kompetentnejše delo v klinični praksi ter izhodišče za nadgrajevanje znanja na tem področju

Predavanja (13 ur)

Vse kar morate vedeti, da se samostojno „spopadete“ z eno od osnovnih sodobnih metod diagnostike – diagnostično citologijo.

Vaje (23 ur: 4 ure VPP + 4 ure individualnih + 15 ur LAB)

Vaje so zasnovane tako, da boste s pridobljenim znanjem pripravljeni na kompetentnejše samostojno delo v klinični praksi, poleg tega pa boste imel dobro izhodišče za nadgrajevanje znanja na področju diagnostične veterinarske citologije.
S poglobljenim znanjem se boste zavedal lastnih omejitev pri citološki diagnostiki, kar vam bo olajšalo presojo glede posredovanja težavnejših primerov v referenčne laboratorije.

Samostojno delo (predvidoma 60 ur)

Naučili vas bomo:

• kakšne so vrste citoloških vzorcev, načini odvzema vzorcev in osnovna barvanja,
• kakšne so možnosti in omejitve citološke diagnostike,
• prepoznati artefakte v citoloških vzorcih in jih razlikovati od patoloških sprememb,
• prepoznati normalne celice tkiv in organov ter vnetne in novotvorbne celice v citoloških vzorcih,
• razlikovati med različnimi vrstami vnetij in v nekaterih primerih določiti etiologijo,
• razlikovati med epitelnimi, mezenhimskimi in okrogloceličnimi novotvorbami,
• kriterije za ocenjevanje malignosti in kako razlikovati med benignimi in malignimi novotvorbami,
• prepoznati najpogostejše vrste patoloških sprememb v koži in podkožju,
• razlikovati med reaktivno hiperplazijo, limfomom in zasevkom v limfatičnih organih,
• razlikovati med  transudatom, modificiranim transudatom in eksudatom,
• razlikovati osnovne vrste sklepnih obolenj,
• prepoznati najpogostejše patološke spremembe  v krvnih razmazih in
• pripraviti poročilo o citološki preiskavi.

Nosilec: Peter Hostnik

Mednarodna organizacija za zdravje (WHO) je zoonoze definirala kot bolezni in okužbe, ki se v naravi prenašajo med vretenčarji in človekom. Prvotno se je beseda zoonoza izražala za bolezni živali saj v Grškem jeziku beseda »zoon« pomeni žival. Poznanih je preko 200 kužnih bolezni, ki se lahko posredno ali neposredno prenašajo iz živali na človeka in obratno. Povzročitelji teh bolezni so lahko različni paraziti, protozoji, plesni, bakterije (vključno z rikecijami in klamidijami) virusi in prioni. V zadnjih letih se izraz zoonoze vključil v aktivnosti svetovne skupnosti z imenom »Eno zdravje« (One health), ki udejanja idejo integriranega, multidisciplinarnega  pristopa k nadzoru in izkoreninjanju kužnih bolezni na svetovni ravni v medsebojnem odnosu živali, ljudi in okolja. Mnoge novoporajajoče se bolezni (Emergency diseases) na področju Evrope, ki so posledica ekoloških sprememb, sprememb v demografiji in navadah ljudi, intenzivnejšem mednarodnem transportu, intenziviranju živinorejske proizvodnje zahtevajo vključevanje različnih strok v nadzor teh bolezni. V zadnjih letih je zaznaven globalni trend povečanega pojava novoporajajočih se kužnih bolezni, ki ogrožajo človeštvo. Najbolj zastopane med njimi so zoonoze, ki se prenašajo z vektorji; komarji, mušicami, klopi. Proces pojavljanja teh bolezni, ki so posledica sprememb medsebojnih odnosov ljudi, živali in okolja zahteva nov pristop k ohranitvi javnega zdravja in sicer se obravnavajo pod skupnim dežnikom z imenom »Eno zdravje«.

V Sloveniji  veterinarska stroka že več desetletij neprekinjeno sodeluje pri nadzoru in izkoreninjanju mnogih pomembnih zoonoz kot so bruceloza, steklina, tuberkuloza, Q-mrzlica, antraks, trihineloza, ehinokokoza,  leptospiroza, klamidioza, influenca, bolezen Zahodnega Nila, spongiformne encefalopatije, salmoneloze  in druge. Mogoče je tak šolski primer učinkovitega sodelovanja veterinarske in zdravstvene službe program zatiranja stekline, ki smo jo v Sloveniji z uvedbo peroralne vakcinacije lisic uspešno izkoreninili. Zelo intenzivno z zdravstveno službo sodelujemo tudi v primeru pojavljanja odpornosti posameznih bakterij proti različnim antibiotikom. V zadnjih letih so na področju Slovenije prvič dokazane okužbe ljudi z zoonotičnim potencialom kot so okužbe z Denge virusom, virusom Zahodnega Nila, Usutu virus in druge.

Doktorji veterinarske medicine tako še zdaleč ne skrbimo samo za zdravje živali, ampak je v praksi kar polovica naših kolegov pri svojem delu neposredno vključena tudi v varovanje zdravja ljudi, tako pri preprečevanju različnih zastrupitev preko hrane živalskega izvora kakor tudi pri preprečavanju širjenja kužnih bolezni, ki so skupne tako živalim kot ljudem, ali pa so živali zgolj vektor povzročiteljev teh bolezni.

Pri dosedanjem študiju ste se že seznanili s posameznimi kužnimi boleznimi tako pri bazičnih kot kliničnih predmetih. Namen predmeta Zoonoze pa je vsa ta znanja povezati v celoto in natančno opredeliti povezavo s humano medicino. Študenti boste seznanjeni z vsemi novostmi zadnjih let na področju epidemiologije in obvladovanja kužnih bolezni z zoonotičnim potencialom.
Študijska vsebina je razdeljena v tri sklope. Izr. prof. dr. Irena Zdovc vam bo predstavila aktualno snov iz področja bakterijskih in glivičnih zoonoz, z doc. dr. Aleksandro Vergles Rataj boste poglobljeno obravnavali najbolj aktualne parazitarne zoonoze, prof. dr. Peter Hostnik pa vam bo predstavil zoonoze virusne etiologije. 

1. Zoonoze, ki jih povzročajo bakterije in glivice

Verjetno še nikoli v zgodovini ni bilo sožitje živali in človeka tako tesno kot v zadnjih desetletjih in temu primerno se širi tudi živalski življenjski prostor, pogosto tudi v najbolj intimne kotičke človekovega bivališča, kar daje obilo priložnosti za prenos različnih mikroorganizmov. Mačkam zaradi svojega prijetnega značaja in vedno lepo negovanega kožuha navadno dovolimo največ privilegijev, vendar moramo biti pozorni pri vseh vrstah živali – ljubitelskih, rejnih in celo divjih. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da pri vsaj dveh tretjinah vseh človeških kužnih boleznih lahko dokažemo zoonotične značilnosti. Med bakterijskimi in glivičnimi zoonozami bomo omenjali predvsem tiste, ki se pojavljajo tudi v Sloveniji. 

Najpomembnejši je vranični prisad (povzročitelj Bacillus anthracis), ki je v Sloveniji sicer redka bolezen, vendar pa se nekajletnih intervalih pojavlja pri govedu. Še bolj pomembna je uporaba bakterije v bioteroristične namene zato je bolezen še vedno zelo aktualna.

Pred desetletjem nas je v Sloveniji presenetil izbruh mrzlice Q (povzročitelj Coxiella burnetii), med katerim so zboleli tudi dijaki in študenti veterinarstva, zato je dogodek še toliko bolj zanimiv in poučen. Primer bomo osvetlili tako z veterinarske kot tudi humane plati.

Bruceloza (Brucella sp.) je pri nas sicer dobro nadzorovana zoonoza, vendar pa stalno pojavljanje v sosednjih državah pomeni neprestano grožnjo tudi za Slovenijo. Predstavili bomo zadnje primere bolezni, ki smo jih obravnavali v sodelovanju s strokovnjaki s področja humane medicine.

Zelo resna je lahko okužba, znana pod imenom bolezen mačje praske (povzročitelj Bartonella haenselae). Bakterija parazitira v eritrocitih živali in ljudi, naravni rezervoar pa so mačke. Na človeka se prenaša s slino preko prask, ugrizov in celo z lizanjem. Če se bolezen pojavi pri družinskem članu, ni potrebno, da se mački odpovemo, dobro pa je, da se sporazumevamo z njo brez uporabe zob in krempljev.

Veliko pozornost bomo namenili tudi zoonotičnim boleznim, ki se preko rejnih živali lahko prenesejo s hrano, predvsem salmoneloza (povzročitelj Salmonella sp.), kampilobakterioza (povzročitelj Campylobacter sp.) in listerioza (povzročitelj Listeria monocytogenes). Pri the boleznih je osebni stik z rejnimi živalmi sicer manj izražen, vendar se pri prenosu bakterij preko hrane lahko kolonizira ali okuži večje število ljudi.  Poleg tega moramo  posebno pozornost nameniti ljudem, ki so v neposrednem stiku živalmi in zanje skrbijo. Pri tem mislimo predvsem na rejce, ki so z živalmi vsak dan, prav tako pa so izpostavljeni tudi veterinarji, ki z njimi pridejo v tesen stik predvsem takrat, ko so že bolne. 

Na dodatne težave ob pojavu zoonotskih bolezni vplivajo še številni drugi dejavniki, med njimi tudi prekomerna uporaba protimikrobnih zdravil v humani in veterinarski medicini. Obe stroki se zavedata odgovornosti pri razvoju številnih bakterij z različnimi oblikami sekundarne odpornosti, ki močno otežuje zdravljenje in nadzor morebitnih izbruhov različnih bakterijskih zoonoz in ostalih bakterijskih bolezni. Praviloma ne gre za povzročitelje zoonoz v klasičnem pomenu besede, vendar je problematika v humani in veterinarski medicini tako pomembna in prepletena, da ji ni mogoče odrekati zoonotičnega pomena. Večinoma gre za bakterije, ki niso povzročiteljice nekih specifičnih bolezni, a se vendarle lahko preko živali prenašajo na ljudi in v določenih okoliščinah pomenijo neposredno nevarnost za njihovo zdravje. Njihovo glavno orožje so geni za odpornost, ki jih imajo lahko tako komenzalne kot tudi patogene bakterije. Oboje skupaj pa prispevajo k naboru razpoložljivih genov, ki jih na različne načine lahko med seboj izmenjavajo sorodne bakterije. V teh primerih se lahko zoonotični prenos zgodi zgolj na genetskem nivoju, a je vseeno zelo učinkovit in lahko prizadene večje populacije živali in ljudi.  

Med glivičnimi zoonozami so zagotovo na prvem mestu dermatofitoze, od katerih je najpomembnejša mikrosporoza, ki jo povzročajo glive iz rodu Microsporum, najpogosteje M. canis, redkeje pa M. gypseum ali M. persicolor. V zadnjem času so vedno pogostejše tudi trihofitoze, ki jih povzročajo glive iz rodu Trichophyton (večinoma T. mentagrophytes in T. erinacei). 

Vse bakterijske in glivične zoonoze bomo predstavili na primerih, ki smo jih obravnavali v okviru rutinskega ali raziskovalnega dela na Veterinarski fakulteti. 

2. Parazitarne zoonoze

Parazitarne zoonoze povzročajo protozoa, helminti (trematoda, cestoda) in nematodi, Acanthocephala, ježerilci, pentastomidi, jezičasti črvi in arthropodi, ki igrajo pomembno vlogo tudi pri prenosu virusov, rikecij, bakterij  in ne samo protozojev ter helmintov. Nekateri paraziti so bili v zgodovini spregledani, kot sta na primer kriptosporidij ali toksoplazma, danes pa so življenje ogrožajoči oportunistični povzročitelji parazitoz pri imunsko oslabelih pacientih. Mnogi zoonotski paraziti vključujejo enega ali več vmesnih gostiteljev, kjer poteka nadaljnji razvoj ali se paraziti še celo namnožijo. Vmesni gostitelji so lahko nevretenčarji (polži ali artropodi) ali pa vretenčarji. Človek je lahko končni gostitelj, vmesni gostitelj (ehinokokoza) ali paratenični oz. transportni gostitelj (Toxocara). Poškodba gostitelja je mehanska ali pa kemična s pomočjo metabolnih produktov parazita, ta gostitelju odvzema hranila in ga izčrpava. Paraziti povzročajo antigenske variacije in imunološko mimikrijo, kar jim omogoča obstoj v gostitelju kljub humoralni in celularni imunosti.

Parazitarni patogeni se prenašajo z živali na človeka in naprej od človeka do človeka s transfuzijo krvi, primer ehinokokoza, Babesia, Leishmania, Plasmodium, Toxoplasma, Trypanosoma ali s transplantacijo organov,kot sta Toxoplasma in Strongyloides stercoralis. Prenos z organi je pogostejši, še posebej pri transplantaciji srca. Iatrogen prenos je možen tudi z mikrofilarijami. Ciste, oociste, larvalne oblike parazitov, se prenašajo na ljudi tudi s hrano (slabo oprana zelenjava): Entamoeba histolytica, druge amebe, Balantidium coli, Giardia duodenalis, Cryptosporidium, Toxoplasma, Sarcocystis. Toxoplasma oociste izločajo samo mačke, vendar možnost prenosa je tudi s cistami v mišičnini različnih živalskih vrst, z mesom ki ni dovolj kuhano ali pečeno. Sarcocystis se prenaša na ljudi z mesom goveda in prašiča. Razvojne oblike trematodov, na primer metacerkarije Fasciola hepatica, Dicrocoelium dendriticum, se encistirajo na rastlinah in prenašajo na ljudi z zaužitjem slabo opranih rastlin. Po nesreči se ljudje invadirajo večinoma z vodnimi rastlinami, vodno krešo, ali z plavajočimi cerkarijami (primer schistosoma, kjer je p/c vdor cerkarij v telo gostitelja). Človek se lahko invadira s cisticerki v mesu goveda, prašiča; z Diphyllobothrium latum trakuljo, kjer je razvojna oblika trakulje, plerocercoid, v ribah; z jajčeci Echinococcus granulosus, E. multilocularis, ki so lahko na gozdnih sadežih, gobah ali na dlaki živali, s katero človek prihaja v stik. Možen je prenos razvojnih oblik nematodov s hrano, z neustrezno kuhanim mesom ali surovim mesom polžev, rakov, žab, reptilov, svežih rib. Te razvojne oblike lahko povzročijo cerebralno ali intestinalno angiostrongiliazo, gnatostomiazo, gongilonemiazo. Glista Anisakis se prenaša z morskimi ribami, v njih so L3 ličinke. Pri človeku po zaužitju lahko nastajajo alergijske reakcije zaradi izločkov ličink, te se lahko znajdejo v želodcu, požiralniku človeka in povzročajo težave. Trichinella se prenaša s slabo kuhanim ali pečenim mesom. Različne muhe Musca, Calliphora, Sarcophaga, odlagajo jajčeca oz. larve na živila ter lahko povzročajo intestinalno (pseudo) miazo, na okončinah pa prenašajo tudi ciste, oociste in jajčeca parazitov. Acanthocephala se prenašajo preko hroščev, ščurkov. Človek se invadira ko zaužije razvojno obliko ježerilca v delih hroščev ali drugih insektov. Linguatula serrata, Pentastomid, se lahko prenaša s surovo ali neustrezno pripravljeno drobovino goveda, drobnice, kjer so žive nimfe, s katerimi se invadira človek ali psi. Ljudje so lahko invadirani z Metastrongylus apri, pljučnim črvom prašiča. Občasno so tudi poročila o invadiranosti človeka s Trichuris vulpis ali T. suis.

3. Zoonoze virusne etiologije

Steklina je tipičen predstavnik uvrščen v skupino zoonoz. Po zaslugi peroralne vakcinacije lisic je stanje v zvezi s silvatično obliko stekline znotraj EU ugodno, vendar grožnjo ponovnega vnosa še vedno predstavlja slabo nadzorovana epidemiološka slika v sosednjih državah Evropske unija kakor tudi pojavljanje stekline pri netopirjih in zabeleženih preskokov virusa iz netopirjev na druge sesalce.

Zelo aktualni za poglobljeno obravnavo pri tem predmetu so virusi uvrščeni v družino Flaviviridae. V Evropi kot tudi pri nas se pojavljajo virusne bolezni, ki so bile za nas nekaj let nazaj še povsem eksotične, zato se bomo pobliže spoznali tudi z virusi Zahodnega Nila, Usutu in Denge virusom. Vsekakor pa ne bomo pozabili na trenutno aktualne Coronaviruse in virus Hepatitisa E.
 

Nosilec: Ožbalt Podpečan

Poglabljanje znanja iz specialne kirurgije goveda. Študente pripravi za delo na področju kirurgije goveda na terenu in specializiranih klinikah za govedo.

Nosilec: Aleksandra Domanjko Petrič

Namen izbirnega predmeta Kinologija za veterinarje je seznaniti študente 5. ali 6. letnikov z različnimi aspekti, ki mejijo tako na kinologijo kot vedo, kot tudi na veterinarsko medicino samo. 

V toku pestrih z videi podprtih predavanj  obravnavamo naslednje: 

• Izvor psa in pasem
• Razumevanje fiziološkega obnašanja psa, njegove komunikacije s človekom
• Staranje in starostne spremembe obnašanja ter temeljnih načel učenja
• Spoznavanje različnih vedenjskih problemov kot so:    

1. Različne oblike agresije
2. Pogoste težave obnašanja
3. Neprimerno obnašanje v hiši, kot je kraja ali uničevanje stvari, hiperaktivnost
4. Vedenjske motnje, npr stereotipije, idr.

• Ter  kako k naštetim problemom pristopamo, kako lahko neprimerno vedenje modificiramo, ob tem pa se sprehodimo skozi zgodovino razvoja učenja psov. 

V sklopu terenskih vaj obiščemo:

• Center za šolanje službenih psov za potrebe policije, kjer nam prikažejo način šolanja psov za različne potrebe
• Enoto za reševalne pse, kjer se sesnanite s principi šolanja psov za reševanje
• Obišče pa nas kinološka trenerka, ki nas teoretično in praktično seznani s principi učenja psov

Izpit je po koncu predavanj v obliki testa.