Vpliv taninov na žleze slinavke pri merjaščkih

Tanini so bili v preteklosti poznani po svojih anti-nutritivnih lastnostih, vendar zadnje študije taninom pripisujejo tudi pozitivne antimutagene, antikancerogene, antidiaroične in antiulcerogene učinke. V obsežni študiji, ki je proučevala vpliv dodatka različnih koncentracij hidrolizirajočih taninov v krmi na razvoj značilnega vonja po merjascu, so opazili izrazito povečanje mase podušesne slinske žleze (parotidomegalija). Nasprotno so mase spodnječeljustne slinske žleze v preiskovanih skupinah prašičev ostale primerljive. Prašiči so bili razdeljeni v štiri skupine: kontrolna skupina (T0), ter tri poskusne skupine, v katerih so prašiči v krmi dobivali dodatek 1% (T1), 2% (T2) ali 3% (T3) taninov. V naši študiji smo izvedli histološko analizo teh žlez z namenom, da bi določili morfološke in imunohistološke značilnosti, ki so vodile do parotidomegalije. Opazili smo značilno povečanje površine acinusov, ter povečanje razmerja med jedrom in citoplazmo seroznih celic v skupini T3, ter linearni trend k povečanju režnjičev, površine acinusov in števila izvodil na režnjič v vseh poskusnih skupinah. Poleg tega smo s pomočjo imunohistokemične analize in uporabe protiteles proti kislim in bazičnim s prolinom bogatim proteinom (PRP) ugotovili značilno povišane vrednosti teh proteinov v skupinah prašičev ki so bili krmljeni z visokimi koncentracijami taninov (skupina T3). Skladno z opažanji sprememb v masi spodnječeljustnih žlez, tudi pri histološki analizi nismo ugotovili značilnih sprememb. Rezultati naše študije so tako pokazali na pomembnost prilagoditve aktivnosti podušesne slinske žleze, ki je prvi obrambni mehanizem na povečan vnos taninov s krmo.

Avtorji: Maša Mavri, Marjeta Čandek-Potokar, Gregor Fazarinc, Martin Škrlep, Catrin S. Rutland, Božidar Potočnik, Nina Batorek-Lukač in Valentina Kubale.

Publikacija, kjer je bil znanstveni članek objavljen: https://www.mdpi.com/2076-2615/12/17/2171/pdf?version=1661342653