Varna hrana, krma in okolje

Inštitut za varno hrano, krmo in okolje

Inštitut za varno hrano, krmo in okolje sestavljata Enota za varno hrano in Enota za okolje, prehrano, dobrobit in higieno živali.

Dejavnost

Opravljamo pedagoško in raziskovalno delo na področju varne hrane, krme, okolja ter dobrobiti in higiene živali.

Izvajamo vzorčenje, kemijske, mikrobiološke ter mikroskopske analize živil živalskega izvora in krme, olfaktometrijske meritve (analize zraka) in DDD (dezinsekcijo, dezinfekcijo, deratizacijo).

V okviru svojih dejavnosti omogočamo tehnično, strokovno in znanstveno podporo Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, veterinarjem, lastnikom živali, rejcem ter proizvajalcem krme in živil živalskega izvora. Svetujemo na področju prehrane govedi, drobnice, konj, prašičev, perutnine in hišnih ljubljenčkov, kot so psi, mačke in eksotične živali.

 

SIST EN ISO/IEC 17025:2017

Z vpeljanim sistemom vodenja skladno s SIST EN ISO/IEC 17025 odjemalcem zagotavljamo neodvisnost in nepristranskost ter nudimo zanesljive in mednarodno priznane rezultate.

Veterinarska fakulteta je akreditirana pri Slovenski akreditaciji s številko akreditacije LP-021 na področju preskušanja (SIST EN ISO/IEC 17025). Seznam akreditiranih metod in aktualni podatki o metodah so razvidni iz priloge k akreditacijski listini LP-021 in priloge B k V 95.

Raziskovanje

Raziskovalna dejavnost inštituta je usmerjena v problematiko varne hrane in krme ter vplivov okolja na zdravje, dobrobit in proizvodnost živali.

Osnovni cilj pri zagotavljanju varne hrane in krme je zmanjšanje vsebnosti onesnaževal, ostankov veterinarskih zdravil in mikroorganizmov, ki lahko zaidejo v hrano ali krmo v vseh fazah proizvodnje in imajo lahko negativne posledice za zdravje ljudi in živali. V sklopu projektov zagotovimo si varno hrano za jutri, sodelujemo pri raziskavah v zvezi z izolacijo in širjenjem odpornih bakterij preko živil živalskega izvora. Z najsodobnejšimi molekularnimi metodami določamo prisotnost bakterij in virusov v živilih ter analizo njihovega genoma.

V teku so raziskave vsebnosti nekaterih elementov v školjkah, izločanja zdravil z mlekom pri kravah, varnosti uporabe surovega mesa v prehrani psov, novih virov beljakovin in kontaminacije krme z ergot-alkaloidi. Raziskujemo preživetje patogenih bakterij v digestatih iz bioplinskih naprav, biocidne učinke atmosferske hladne plazme na površinah živil, ki so kontaminirane s patogenimi bakterijami, in testiramo titanove submikronske premaze in biocidne učinke elektrooksigenirane vode.

Enote

Enota za varno hrano

Hranilna vrednost

Na vseh predpakiranih živilih je od 13. decembra 2016 v skladu z Uredbo 1169/2011 obvezno označevanje hranilne vrednosti živil. Označba vključuje najmanj energijsko vrednost in povprečno vsebnost maščob od tega nasičenih maščob, ogljikovih hidratov od tega sladkorjev, beljakovin in soli. Gre za povprečne vrednosti teh hranil v gramih na 100 gramov ali 100 mililitrov živila. Hranilna vrednost se lahko določi z analizo živila. Na Enoti za varno hrano v živilo določimo vse sestavine potrebne za označbo hranilne vrednosti:

  • Energijska vrednost
  • Maščobe
  • Nasičene maščobe
  • Beljakovine
  • Voda
  • Pepel
  • Ogljikovi hidrati
  • Sladkorji
  • Sol (vsebnost natrija)
Mikrobiološke preiskave živil

Varnost in higiena živil sta povezani z mikrobiološkim stanjem. Mikrobi, ko so prisotni v povečanem številu (skupno število mikrobov, Escherichia coli (E. coli), enterobakterije in dugi), kažejo na slabo higieno proizvodnega procesa. Nekateri mikrobi, kot so Salmonella spp., Listeria monocytogenes, Campylobacter spp., STEC in drugi, pa so patogeni in ob zaužitju kontaminiranih živil povzročajo obolenja.

V različnih skupinah živil ugotavljamo prisotnost in/ali število številnih mikroorganizmov:

  • Salmonella spp.,
  • Listeria monocytogenes,
  • Campylobacter spp.,
  • E. coli,
  • Staphylococcus aureus,
  • enterobakterije,
  • STEC/VTEC,
  • aerobne mezofilne bakterije,
  • mlečno kislinske bakterije,
  • anaerobne bakterije,
  • Clostridium perfringens,
  • Bacillus cereus,
  • virusi,
  • in druge.

Nudimo strokovno pomoč (odvzem vzorcev, reševanje problematike v proizvodnji).

Pripravili smo tudi Smernice za mikrobiološko varnost živil, ki so namenjena končnemu potrošniku.

Rok trajanja

Izvedba parametrov, potrebnih za določitev roka trajanja živil:

  • mikrobiološke preiskave
  • senzorična ocena
Določanje vrste mesa

Za zagotavljanje varne hrane omogočamo identifikacijo posameznih vrst mesa v različnih mesnih izdelkih. Ugotavljanje vsebnosti različnih vrst mesa v mesni izdelkih je pomembna zaradi pravnih, ekonomskih in religioznih vzrokov. V izdelkih lahko določamo konjske, goveje, svinjsko, piščančje in puranje meso. Ugotavljamo pa lahko tudi vrsto (ang. Species) ribe. Za analizo uporabljamo metodo verižne reakcije s polimerazo (PCR).

Ocena skladnosti deklaracije

Zakonodaja na področju označevanja živil je zelo obsežna in se hitro spreminja, zato vam nudimo pomoč pri označevanju živil, lahko pa tudi preverimo, če je pripravljena označba skladna z zakonodajo. Vsebnost hranil v živilih ne sme bistveno odstopati od vrednosti,  navedenih na oznaki, ker bi zaradi takšnih odstopanj lahko prišlo do zavajanja potrošnikov. Z analizo določimo vsebnost hranil v živili in preverimo ali je razlika med izmerjenimi vrednostmi in označenimi vrednostmi znotraj dovoljenih odstopanj.

Proizvodno okolje

Kvaliteta in higiena proizvodnega okolja pomembno vpliva na lastnosti proizvodov. Nosilci živilske dejavnosti higieno površin in opreme vzdržujejo z rednim čiščenje. Kritične točkeglede mikrobne kontaminacije so težje dostopna mesta in poškodovana ali negladka površina. 

V vzorcih brisov površin ugotavljamo prisotnost različnih mikroorganizmov: skupno število mikrobov,  enterobakterije, E. coliL. monocytogenesSalmonella spp. in druge.

Za namen spremljanja higiene klanja ugotavljamo mikrobiološko kontaminacijo (brisi trupov) in ostanke tkiva centralnega živčnega sistema (brisi žvekalnih mišic prežvekovalcev).

Nudimo strokovno pomoč (odvzem vzorcev, reševanje problematike v proizvodnji).

Senzorična ocena

Med senzorične lastnosti živil uvrščamo lastnosti, ki jih človek lahko zaznava s svojimi osnovnimi čuti - vidom, okusom, otipom, vonjem in sluhom.

V živilsko pridelovalni industriji se senzorična analiza najpogosteje uporablja:

  • pri razvijanju novih izdelkov, 
  • za kontrolo kakovosti surovin in končnih izdelkov,
  • za spremljanje kakovosti izdelka med skladiščenjem.

Rezultati senzoričnega ocenjevanja imajo pomembno vlogo pri določitvi roka trajanja (datuma uporabe) izdelka.

Rezultate ocenjevanja lahko podamo z uporabo točkovne lestvice in/ali opisno.

Živila, ki so senzorično spremenjena, so neustrezna za prehrano ljudi (ne glede na njihove mikrobiološke ali fizikalno-kemične lastnosti), ker ne izpolnjujejo zahtev glede varnosti živil (Uredba (ES) št. 178/2002).

Ostanki zdravil in onesnaževal

Sodobna proizvodnja hrane vključuje tudi zdravljenje živali. V ta namen se smejo uporabljati registrirana zdravila. Uporaba hormonov in beta-agonistov je v Evropi prepovedana. Nadzor je usmerjen tako v prisotnost prepovedane substance (stilbeni, steroidni hormoni, zeranoli, kloramfenikol, metaboliti nitrofuranov, nitroimidazoli, dapson, klorpromazin, beta-agonisti) kot v koncentracijo morebitnih ostankov različnih skupin protimikrobnih substanc (penicilini, cefalosporini, aminoglikozidi, kinoloni, tetraciklini, makrolidi, sulfonamidi), avermektinov, kokcidiostatikov, pomirjeval, nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAID). Med onesnaževali se osredotočamo na svinec, kadmij, mikotoksine in barvila. Preskušamo meso, mleko, jajca, jetra, ledvice, med, ter urin in krvno plazmo.       

Morski biotoksini

Morski biotoksini so naravno prisotne snovi, ki jih občasno sintetizirajo nekatere vrste alg. Ko se morski biotoksini pojavijo, jih najdemo v morskih organizmih. Termična obdelava morske hrane ne vpliva na zmanjšanje njihove koncentracije. Zato nadzorujemo prisotnost tistih skupin morskih toksinov, ki povzročajo duševne in nevrološke ali gastrointestinalne motnje. V prvo skupino spadajo domojska kislina in njeni analogi (ASP amnesic shellfish poisoning) ter še nevarnejši saksitoksini (PSP - paralytic shellfish poisoning). V drugi skupini so okadaična kislina in njeni analogi. Školjke so najbolj dovzetne za kopičenje toksinov.

Vzorčenje

Vzorčenje zajema odvzem vzorcev živil v skladu s programom, ki ga predloži naročnik. Postopek sledi mednarodnim priporočilom (ISO), pri čemer upošteva specifične zahteve in navodila naročnika. Vzorčenje vključuje odvzem in prevoz vzorcev od mesta vzorčenja do laboratorija ter pripravo dokumentacije.

Enota za okolje, prehrano, dobrobit in higieno živali

Kakovost krme

Določanje osnovnih parametrov kakovosti krme:

  • suha snov
  • beljakovine
  • maščobe
  • vlaknine
  • pepel
  • škrob
Parametri kvarjenja krme

Z mikrobiološko in mikološko preiskavo lahko določimo stopnjo kvarjenja krme. V krmi določamo:

  • skupno število saprofitskih bakterij
  • skupno število plesni in kvasovk
  • patogene mikroorganizme (salmonele, enterobakterije ...)
Mikotoksini, škodljive snovi in dodatki v krmi

V krmi določamo:

  • mikotoksine
  • kokcidiostatike
  • vitamine
  • makroelemente
  • elemente v sledovih
  • težke kovine
  • antibiotike
Mikroskopske analize krme

V krmi lahko določimo sestavine krme in različne nezaželene snovi:

  • škodljive rastline
  • škodljivce
  • strupena semena rastlin

Smo edini laboratorij v Sloveniji, ki opravlja analize na morebitno vsebnost tkiv živalskega izvora v krmi.

Okolje in dobrobit živali
  • olfaktometrijske meritve (analize zraka)
  • pomoč pri neustrezni kakovosti mleka
  • DDD dejavnost (dezinsekcija, dezinfekcija, deratizacija)
Svetovanje

Uspešno svetujemo na področju prehrane govedi, drobnice, konj, prašičev, perutnine in hišnih ljubljenčkov.

Kontakti

Predstojnik
prof. dr. Andrej Kirbiš  
Telefon 01 4779 190  
E-mail andrej.kirbis@vf.uni-lj.si  
     

Naslov Gerbičeva 60
1000 Ljubljana
 
Telefon 01 4779 192  
Faks 01 4779 174  
Vodja enote
doc. dr. Stanka Vadnjal  
Telefon 01 4779 837  
E-mail stanka.vadnjal@vf.uni-lj.si  
     

Naslov Cesta v Mestni log 47
1000 Ljubljana
 
Telefon 01 4779 237  
Faks 01 4779 338  
Vodja enote
znan. sod. dr. Gabrijela Tavčar Kalcher  
Telefon 01 4779 238  
E-mail gabrijela.tavcarkalcher@vf.uni-lj.si  
     

 

Živila

Sprejemnica vzorcev
Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana
vsak delovnik od ponedeljka do petka 7.00-18.00
sobota 7.00-11.00
   

Krma

Enota za okolje, prehrano, dobrobit in higieno živali
Cesta v Mestni log 47, 1000 Ljubljana
vsak delovnik od ponedeljka do petka 7.00-15.00
   
Sprejemnica vzorcev
Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana
vsak delovnik od ponedeljka do petka 15.00-18.00
sobota 7.00-11.00