2. letnik

Nosilec: Milka Vrecl Fazarinc

Predmet proučuje mikroskopsko zgradbo organov, njihov funkcionalni pomen ter medsebojno primerjavo med različnimi vrstami živali. Poleg tega študenta pouči o razvoju spolnih celic in o embrionalnem razvoju pri domačih živalih od oploditve do rojstva.

Nosilec: Petra Bandelj

Spoznavanje medsebojnih odnosov parazit-gostitelj. Seznanjanje s poglavitnimi morfološkimi značilnostmi pomembnih vrst parazitov in njihovega delovanja. Predstavi njihove razvojne kroge, pri katerih so domače ali divje živali bodisi končni ali vmesni gostitelj. Poseben poudarek je na parazitskih zoonozah in njihov pomen v zdravstvenem varstvu ljudi. Seznanitev z osnovnimi principi zatiranja parazitoz.
 

Nosilec: Nina Čebulj Kadunc, Robert Frangež

Spoznavanje splošnih in specialnih fizioloških procesov pri domačih in drugih živalih, ki jih obravnava veterinarska medicina. Progresivni razvoj razumevanja in znanja o delovanju posameznih organov in organskih sistemov (živčevja in čutil, hormonalnih žlez, krvnega obtoka, prebavil, dihal, izločal, mišic in kosti ter mlečne žleze), njihovem pomenu in vlogah pri ohranjanju homeostaze, mehanizmih uravnavanja in integraciji njihovega delovanja. Razumevanje procesov pridobivanja in porabe hranil in energije, laktacije in produkcije jajc. Pridobivanje znanja in praktičnih veščin o analitskih, diagnostičnih in eksperimentalnih metodah, ki se uporabljajo v moderni fiziologiji.

Nosilec: Andrej Pengov

Zajema osnovno znanje o ustroju in lastnostih bakterij, virusov in gliv; seznanja s temeljnimi načeli obrambe organizma pred patogenimi mikrobi in značilnostmi ter determinacijo mikrobov patogenih za domače živali, poseben poudarek je na mikrobnih vrstah, ki povzročajo zoonoze in ugotavljanju ter obvladovanju mikrobov, ki povzročajo zastrupitve s hrano in se prenašajo z živili živalskega izvora.

Nosilec: Breda Jakovac Strajn

Spoznavanje zlasti s tistim delom prehrane živali, ki je povezan z napakami v prehrani oziroma vnosom zdravju škodljivih snovi s krmo. Spoznavanje aktualne zakonodaje s področja varne krme in postopkov uradnega nadzora, kot so načini ugotavljanja nezaželenih snovi v krmi.

Nosilec: Petra Zrimšek

Predmet posreduje znanja o osnovnih fizikalnih in kemijskih zakonih in reakcijah, ki enako kot za neživo naravo, veljajo za žive organizme. Predstavi osnovne biomolekule, njihove interakcije v procesih metabolizma ter drugih biokemijskih procesih v živih organizmih ter regulatorne mehanizme teh procesov. Predstavljene so tudi osnovne eksperimentalne metode, ki se uporabljajo v raziskovalne ali analitske namene.

Nosilec: Ožbalt Podpečan

Cilji predmeta so seznaniti študenta:

• kako opredeliti pojme dobrega počutja živali,
• kako prepoznati različne koncepte za dobro počutje in njihovo uporabo,
• kako spoznati kakovost življenja živali v neprekinjenem procesu splošnega ravnotežja in dobrobiti ter nihanje med negativnim in pozitivnim,
• kaj pomeni analiza znanstvenih osnov kot tudi vrednostne sodbe, na katerih temeljijo različni koncepti dobrobiti.

Uporaba konceptov dobrobiti v praksi, prepoznati pomembna etična vprašanja v veterinarski praksi, prepoznati in ugotavljati veterinarske norme, zakone in predpise o dobrem počutju živali.
 

Nosilec: Tanja Švara

Pri splošni patologiji študenti spoznajo osnovne patološke procese (notranji in zunanji škodljivi dejavniki, ultrastrukturne spremembe, regresivne spremembe, progresivni procesi, motnje v cirkulaciji, vnetja, novotvorbe, motnje v razvoju (teratologija), osnove imunopatologije, pri specialni patologiji pa pogostejše patološke spremembe v posameznih organskih sistemih pri različnih živalskih vrstah. Pomemben del tega predmeta je praktično delo v secirnici in mikroskopiranje (patohistologija).

Nosilec: Andreja Drašler

Analiza in interpretacija izbranih strokovnih besedil s področja veterinarske medicine in medicine.

Nosilec: po izbiri

Nosilec: Miha Mraz

Seznanjanje s teoretičnimi osnovami, predvsem pa s praktičnim znanjem uporabe sodobne informacijske tehnologije na področju veterinarske medicine; seznanjanje z računalniki in omrežji, najbolj razširjeni in uporabljeni računalniški programi in njihova uporaba, baze podatkov in informacijski sistemi, elektronski informacijski viri s področja veterinarske medicine.

Nosilec: Breda Čop

Pri tem predmetu se študenti veterinarske medicine seznanijo z osnovami latinščine, spoznajo najpogostejše skupine latinskih in grških besed, ki se uporabljajo v veterini in medicini, pravilno se naučijo uporabljati strokovne izraze in izpeljanke. Na izbranih primerih vidijo, kako tvorimo in slovenimo medicinske izraze, pri nekaterih besedah pa tudi, kakšna je njihova etimologija.

Tako dobijo teoretično podlago za pravilno uporabo strokovnih izrazov, ki zagotavlja enotnost in nedvoumnost v mednarodnem poimenovanju. Znanje, ki si ga pridobijo, je pomembno za razumevanje izrazoslovja v veterinarski medicini in za splošno razgledanost.

• Izgovarjava in naglas v latinščini;
• samostalniki vseh petih deklinacij (prepoznavanje oblik na podlagi končnic, aktivno tvorjenje genetiva);
• glagol esse in aktivne oblike glagolov vseh štirih konjugacij v prezentu;
• particip prezenta in perfekta;
• tvorjenje in slovenjenje medicinskih izrazov in besedni red;
• etimologija medicinskih izrazov;
• grška pisava in najpogostejše grške besede za bolezni.

Nosilec: Andrej Pengov

Seznanjanje z razgibano zgodovino živinozdravstva od prazgodovine do današnjih dni.

Nosilec: Metka Kuhar

Seznanjanje z nekaterimi teoretskimi osnovami komunikologije, predvsem pa s praktičnim komunikacijskim pristopom med veterinarji in strankami, mediji in nadrejenimi veterinarskimi ustanovami.

V zadnjih letih vse več raziskav kaže na izjemen pomen obvladovanja komunikacijskih veščin v veterinarski praksi, ki se neredko postavljajo ob bok kliničnim veščinam. Študenti imajo pri tem predmetu že v času študija možnost, da spoznajo ključne značilnosti učinkovite in zadovoljujoče komunikacije s strankami (npr. vzpostavljanje stika, aktivno poslušanje, empatična drža itd.), vključno z optimalnim strukturiranjem veterinarskega posveta in vpogledom v komunikacijski vidik specifičnih situacij, ki so poseben izziv (evtanazija, urgenca, sporočanje lastnih napak, reševanje konfliktnih situacij itd.). Komunikacijske značilnosti obravnavamo v kontekstu družbenih trendov, kot so spreminjanje vezi med ljudmi in živalmi ter spreminjanje narave odnosa zdravnik/veterinar-stranka. Velik del predmeta je praktične, izkustvene narave in obsega delo v diadah in manjših skupinah, igre vlog, ogled posnetkov veterinarskih posvetov, predstavitve strokovnih prispevkov iz tematik predmeta itd. Predmet zahteva sprotno aktivno sodelovanje, poleg se ocena sestavi iz zaključnega izpita ali raziskovalne naloge (opcijsko/po izbiri študenta).

Nosilec: Jelka Zabavnik Piano

Spoznavanje znanosti kot dinamičnega sistema preverjenih, družbeno pomembnih, splošno veljavnih informacij o naravi, človeku in družbi ter proučevanje odnosa med znanostjo in stroko. Specifične kompetence, ki se razvijejo pri predmetu, so poznavanje značilnosti znanstvenoraziskovalnega dela in uporaba znanja iz tega predmeta za kritično branje strokovne in znanstvene literature, pisanje strokovnih člankov, načrtovanje in izdelava lastnega raziskovalnega dela ter predstavitev rezultatov svojega dela.

Uvodnemu predavanju sledi delo v obliki delavnic, diskusij in samostojnega dela. Učili se bomo iskati ustrezno literaturo, jo kritično ovrednotiti, poiskati raziskovalni problem, pripravili bomo načrt raziskovanja in opravili raziskavo. Rezultate raziskave bomo predstavili v pisni in ustni obliki. Pridobljeno znanje je uporabno za študij in učenje, izdelavo seminarskih in raziskovalnih nalog.  Pri opravljanju poklicnega dela spodbuja vseživljenjsko izobraževanje in pridobivanje znanja iz izkustveno pridobljenih virov.

Nosilec: Jure Derganc

Sodobne diagnostične metode so z razvojem tehnologije postale dostopne vsakomur in so nepogrešljivo orodje pri zdravljenju v vsaki veterinarski ordinaciji. Bolje kot veterinar razume delovanje teh metod, bolje lahko z njimi zdravi svoje paciente. Pri predmetu »Biofizikalne osnove kliničnih diagnostičnih metod« bomo razložili nekatere osnovne fizikalne zakonitosti, na katerih temeljijo sodobne diagnostične metode, ter podrobneje spoznali osnovne principe delovanja ultrazvočnega slikanja, rentgena, CT, magnetne resonance, EKG, pulzne oksimetrije, merjenja krvnega tlaka ipd.

Nosilec: Breda Jakovac Strajn