Dobro počutje živali pomeni, da je raven dobrobiti visoka, če je žival zdrava, dobro prehranjena, varna, ji je udobno in ne izkuša bolečine, stiske ali strahu in lahko izraža vedenja, pomembna za fizično in mentalno ravnovesje. Vse se kaže v skupku pozitivnih in negativnih izkušenj, pri čemer govorimo o dobrobiti oz. dobrem počutju živali, ko je pozitivnih zaznanj oz. občutenj več kot negativnih.

Hkrati pa je dobrobit tudi kompleksno področje, ki se dotika etičnih, ekonomskih, kulturnih, socialnih, verskih in političnih vidikov skrbi za živali. Medtem, ko znanost poskrbi za informacije in širjenje znanj, je etika tista, ki govori o tem, kaj je za družbo sprejemljiv odnos do živali.

V zadnjem desetletju pri razumevanju vprašanja dobrobiti živali prihaja do precejšnjih sprememb. Nova znanstvena dognanja in napredek strok, ki se vsebinsko ukvarjajo z živalim, omogočajo bistveno boljši vpogled v okoliščine, ki vplivajo na počutje oziroma dobrobit živali. Z vidika veterinarske stroke so to predvsem vprašanja povezana z zagotavljanjem optimalnega zdravja in okolja, ki omogoča določeni živalski primerno rejo in oskrbo. Po eni strani se brišejo tradicionalne meje med ekonomskimi in ljubiteljskimi vrstami, ker imamo danes hišne ljubljenčke kot so prašiči, po drugi strani pa se širi nabor vrst živali, ki jih človek goji in redi za družne namene.

Na spremembo odnosa človeka do živali je v zadnjih nekaj desetletjih bistveno vplival tudi splošna povečan družben interes za etična vprašanja povezana z odnosom človeka do okolja. Pri okolijskih vprašanjih je v ospredju predvsem tisti del, ki vpliva na kakovost življenja živih bitij in poglobljeno razumevanje, da je potrebno ekosisteme obravnavati tudi z vidika odnosa človeka do živali. Tako divjih in prostoživečih, kot tistih, ki jih redi ali goji človek.

Slovenska javnost je tradicionalno naklonjena odgovornemu ravnanju z živalmi. Ta naklonjenost je pogosto jasno vidna ob preverjanju javnega mnenja, prisotnosti teme v medijih, in nenazadnje na različnih socialnih omrežjih.

Vse bolj pa je opazen razkorak med splošno in strokovno javnostjo, ki nastaja zaradi neustreznega tolmačenja standardov dobrobiti živali. Javnost se namreč premalo zaveda (filozofsko pogojene) razlike med "dobrobitjo živali", ki sicer dopušča rabo živali v človekovo korist, vendar pod pogojem, da se živali prihrani nepotrebno trpljenje, izhajajoče iz omejevanja petih svoboščin ("5 freedoms") in "pravicami živali", ki gredo v zaščiti živali veliko dlje in so pogosto v nasprotju s splošnimi družbenimi normami, kot je npr. lastništvo živali, živinoreja, itd. Prav tako splošna javnost preslabo pozna in razume biologijo posameznih vrst živali, da bi lahko kritično ocenila, kdaj je dobrobit živali okrnjena, ali celo kdaj žival trpi in gre za morebitno mučenje živali. Ta nesporazum redno napaja razprave in prepire na vseh ravneh slovenske družbe, vključno s političnim diskurzom.

Po drugi strani pa se sistemi reje, transporta in klanja intenzivno prilagajajo čuječnosti in občutljivost družbe, etika pridelave hrane živalskega izvora po že vpliva na odločitve oz. izbiro potrošnika. Seveda pa, vice versa, tudi potrošnik s svojimi odločitvami pomembno vpliva na deležnike v  prehrambni industriji, da se ustrezno odzivajo na izzive povezane z zagotavljanjem dobrobiti živali.

Na ravni EU je dobrobit živali zelo aktualno področje, ki vzbuja pozornost javnosti in različnih evropskih institucij. Odločevalci v EU so se že zavezali k prenovi evropske zakonodaje, k dvigu standardov dobrobiti za rejne živali in tako EU vstopa v nov cikel soustvarjanja novih zakonodajnih okvirjev na področju dobrobiti živali. Za snovanje zakonodaje, ki jo bo mogoče tudi izvajati, je nujno, da temelji na znanstvenih dognanjih, na stroki in na sodobnih tehnoloških dosežkih.

Vse to pa zahteva od države tudi institucionalno in strokovno krepitev zmogljivosti na področju dobrobiti živali s ciljem uspešne implementacije novih spoznanj v prakso. Za dosego višjega nivoja zaščite živali in zagotavljanje višjih standardov dobrobiti, mora vsak deležnik prevzeti svoj del odgovornosti.
 

Kontakt