1. letnik

Nosilec:  Milka Vrecl Fazarinc

Seznanitev z zgradbo, funkcijo in molekularno organizacijo celice, s poudarkom na evkariontski živalski celici, njenih ultrastrukturnih posebnostih in dejavnostni povezavi med zgradbo in funkcijo.

Nosilec: Gregor Fazarinc

Spoznavanje zgradbe organskih sistemov in organov, medsebojnih odnosov različnih anatomskih struktur na določenem delu telesa in medsebojne primerjave zgradbe organskih sistemov pri različnih živalskih vrstah; poudarek je na anatomiji domačih sesalcev (konj, prežvekovalci, mesojedi, prašič, kunec) in domačih ptic (kokoš).

Nosilec: Petra Zrimšek

Predmet posreduje znanja o osnovnih fizikalnih in kemijskih zakonih in reakcijah, ki enako kot za neživo naravo, veljajo za žive organizme. Predstavi osnovne biomolekule, njihove interakcije v procesih metabolizma ter drugih biokemijskih procesih v živih organizmih ter regulatorne mehanizme teh procesov. Predstavljene so tudi osnovne eksperimentalne metode, ki se uporabljajo v raziskovalne ali analitske namene.

Nosilec: Martin Dobeic, Breda Jakovac Strajn

Spoznavanje z vlogo higiene živali in fiziologijo prehrane v trajnostni živinoreji; predstavitev temeljne fiziološke in etološke potrebe rejnih živali, vplive različnih tehnologij živinoreje na okolje, nastajanje, uporabo in ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi ter možnosti za ustrezno upravljanje in trajnostno gospodarjenje z okoljem; temeljna znanja o prehrani živali, krmi, lastnostih in kakovosti krmil, krmnih mešanic in dodatkov krmi, o prehranskih potrebah posameznih vrst in kategorij živali.

Predstavitev osnov etike in novih trendov v dobrobiti živali ter pomembnost vloge odnosa človek/žival.
 

Nosilec: Klemen Eler

Spoznavanje biološkega bistva rastlin, njihovo zgradbo na celični in snovni ravni; skupne in različne lastnosti rastlin, gliv in živali na celični ravni in višjih ravneh organizacije, soodvisnost organizmov; osnove za določanje krmne vrednosti, zdravilnosti in strupenosti; rastline kot vir hrane za rastlinojede živali; spoznavanje najvažnejših skupin krmnih, strupenih in zdravilnih rastlin v Sloveniji.

Nosilec: Milka Vrecl Fazarinc

Predmet proučuje zgradbo in funkcijo celic ter razvoj, zgradbo in funkcionalni pomen tkiv na ravni svetlobne in elektronske mikroskopije.

Nosilec: Jelka Zabavnik Piano

Spoznavanje dednega materiala in dedovanja, nastankov mutacij in variabilnosti organizmov. Je osnova za razumevanje fiziologije in patologije, odnosa med gostiteljem in parazitom, evolucije osebkov in populacije ter dedovanja gospodarskih lastnosti in selekcije. Pri predmetu so predstavljene tudi osnove metod molekularne in rekombinantne genetike, ki se uporabljajo pri diagnostiki dednih in nekaterih kužnih bolezni živali.

Nosilec: Peter Dovč

Seznanjanje z osnovami na katerih temelji delo v živinoreji, seznanjanje z nekaterimi praktičnimi problemi v živinoreji; selekcija živali, najpomembnejše pasme domačih živali, rejski sistemi živali, osnove živinorejske ekonomike.

Nosilec: Zorka Jakoš

Analiza in interpretacija izbranih strokovnih besedil s področja veterinarske medicine in medicine.

Nosilec: po izbiri

Nosilec: Miha Mraz

Seznanjanje s teoretičnimi osnovami, predvsem pa s praktičnim znanjem uporabe sodobne informacijske tehnologije na področju veterinarske medicine; seznanjanje z računalniki in omrežji, najbolj razširjeni in uporabljeni računalniški programi in njihova uporaba, baze podatkov in informacijski sistemi, elektronski informacijski viri s področja veterinarske medicine.

Nosilec: Breda Čop

Pri tem predmetu se študenti veterinarske medicine seznanijo z osnovami latinščine, spoznajo najpogostejše skupine latinskih in grških besed, ki se uporabljajo v veterini in medicini, pravilno se naučijo uporabljati strokovne izraze in izpeljanke. Na izbranih primerih vidijo, kako tvorimo in slovenimo medicinske izraze, pri nekaterih besedah pa tudi, kakšna je njihova etimologija.

Tako dobijo teoretično podlago za pravilno uporabo strokovnih izrazov, ki zagotavlja enotnost in nedvoumnost v mednarodnem poimenovanju. Znanje, ki si ga pridobijo, je pomembno za razumevanje izrazoslovja v veterinarski medicini in za splošno razgledanost.

• Izgovarjava in naglas v latinščini;
• samostalniki vseh petih deklinacij (prepoznavanje oblik na podlagi končnic, aktivno tvorjenje genetiva);
• glagol esse in aktivne oblike glagolov vseh štirih konjugacij v prezentu;
• particip prezenta in perfekta;
• tvorjenje in slovenjenje medicinskih izrazov in besedni red;
• etimologija medicinskih izrazov;
• grška pisava in najpogostejše grške besede za bolezni.

Nosilec: Andrej Pengov

Seznanjanje z razgibano zgodovino živinozdravstva od prazgodovine do današnjih dni.

Nosilec: Metka Kuhar

Seznanjanje z nekaterimi teoretskimi osnovami komunikologije, predvsem pa s praktičnim komunikacijskim pristopom med veterinarji in strankami, mediji in nadrejenimi veterinarskimi ustanovami.

V zadnjih letih vse več raziskav kaže na izjemen pomen obvladovanja komunikacijskih veščin v veterinarski praksi, ki se neredko postavljajo ob bok kliničnim veščinam. Študenti imajo pri tem predmetu že v času študija možnost, da spoznajo ključne značilnosti učinkovite in zadovoljujoče komunikacije s strankami (npr. vzpostavljanje stika, aktivno poslušanje, empatična drža itd.), vključno z optimalnim strukturiranjem veterinarskega posveta in vpogledom v komunikacijski vidik specifičnih situacij, ki so poseben izziv (evtanazija, urgenca, sporočanje lastnih napak, reševanje konfliktnih situacij itd.). Komunikacijske značilnosti obravnavamo v kontekstu družbenih trendov, kot so spreminjanje vezi med ljudmi in živalmi ter spreminjanje narave odnosa zdravnik/veterinar-stranka. Velik del predmeta je praktične, izkustvene narave in obsega delo v diadah in manjših skupinah, igre vlog, ogled posnetkov veterinarskih posvetov, predstavitve strokovnih prispevkov iz tematik predmeta itd. Predmet zahteva sprotno aktivno sodelovanje, poleg se ocena sestavi iz zaključnega izpita ali raziskovalne naloge (opcijsko/po izbiri študenta).

Nosilec: Jelka Zabavnik Piano

Spoznavanje znanosti kot dinamičnega sistema preverjenih, družbeno pomembnih, splošno veljavnih informacij o naravi, človeku in družbi ter proučevanje odnosa med znanostjo in stroko. Specifične kompetence, ki se razvijejo pri predmetu, so poznavanje značilnosti znanstvenoraziskovalnega dela in uporaba znanja iz tega predmeta za kritično branje strokovne in znanstvene literature, pisanje strokovnih člankov, načrtovanje in izdelava lastnega raziskovalnega dela ter predstavitev rezultatov svojega dela.

Uvodnemu predavanju sledi delo v obliki delavnic, diskusij in samostojnega dela. Učili se bomo iskati ustrezno literaturo, jo kritično ovrednotiti, poiskati raziskovalni problem, pripravili bomo načrt raziskovanja in opravili raziskavo. Rezultate raziskave bomo predstavili v pisni in ustni obliki. Pridobljeno znanje je uporabno za študij in učenje, izdelavo seminarskih in raziskovalnih nalog.  Pri opravljanju poklicnega dela spodbuja vseživljenjsko izobraževanje in pridobivanje znanja iz izkustveno pridobljenih virov.

Nosilec: Jure Derganc

Sodobne diagnostične metode so z razvojem tehnologije postale dostopne vsakomur in so nepogrešljivo orodje pri zdravljenju v vsaki veterinarski ordinaciji. Bolje kot veterinar razume delovanje teh metod, bolje lahko z njimi zdravi svoje paciente. Pri predmetu »Biofizikalne osnove kliničnih diagnostičnih metod« bomo razložili nekatere osnovne fizikalne zakonitosti, na katerih temeljijo sodobne diagnostične metode, ter podrobneje spoznali osnovne principe delovanja ultrazvočnega slikanja, rentgena, CT, magnetne resonance, EKG, pulzne oksimetrije, merjenja krvnega tlaka ipd. 

Nosilec: Breda Jakovac Strajn