6. letnik

Nosilec: Modest Vengušt

Samostojno klinično delo študenta v okviru Klinične prakse 1 (proizvodne živali) in Klinične prakse 2 (družne živali) pod nadzorom habilitiranih visokošolskih učiteljev in sodelavcev. Klinične rotacije se izvajajo v tedenskih intervalih (rotacijah) 24 ur/dan, 365 dni na leto. Študenti sodelujejo pri ambulatorni (na terenu), ambulantni in specialistični obravnavi pacientov. Poudarjajo se tudi etična načela, timsko delo in komunikacija s strankami in mentorji.

Nosilec: Modest Vengušt

Študenti pri izvajalcih veterinarskih storitev zdravstvenega varstva in javne veterinarske službe – inšpekcijske dejavnosti pridobijo praktične izkušnje in spoznajo delo na veterinarskih institucijah po Sloveniji in/ali v tujini. Strokovna praksa (SP) pomeni aktivno obravnavo veterinarskih problemov pod nadzorom strokovno usposobljenega mentorja z ustrezno veterinarsko licenco.

Izvedba

Klinično praktično usposabljanje se lahko izvaja na kliničnih enotah Veterinarske fakultete in verificiranih veterinarskih kliničnih inštitucijah izven Veterinarske fakultete v Sloveniji in/ali tujini.

Javna veterinarska služba – inšpekcijska dejavnost se izvaja v okviru NVI, UVHVVR, ICSR Vremščica v sirarni ali podobnih inštitucijah v tujini. V omejenem obsegu se lahko javno veterinarski del – inšpekcijska dejavnost izvajajo v okviru Selekcije kopitarjev.

Natančna časovna opredelitev izvedbe strokovne prakse (SP)

Študenti morajo v okviru predmeta SP opraviti najmanj 60 kontaktnih dni praktičnega dela: najmanj 50 kontaktnih dni v kliničnem okolju in najmanj 10 kontaktnih dni v inšpekcijski/analitični dejavnosti javne veterinarske službe.

V okviru kliničnega dela SP (najmanj 50 kontaktnih dni) morajo študenti opraviti:

• najmanj 14 kontaktnih dni prakse na Kliniki za male živali Veterinarske fakultete,
• najmanj 12 kontaktnih dni prakse na velikih oz. proizvodnih živalih,
• najmanj 24 kontaktnih dni prakse na živalski vrsti po svojem izboru,
• študent mora sodelovati pri najmanj šestih (6) 24-urnih dežurstvih; od tega mora opraviti najmanj štiri (4) 24-urna dežurstva v praksi s proizvodnimi živalmi.

Del 24-urnih dežurstev se lahko opravi s prakso v ICSR Vremščica v času jagnjitev.

Inšpekcijska dejavnost – javna veterinarska služba (najmanj 10 kontaktnih dni):

• v enotah Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI),
• UVHVVR,
• na tujih inštitucijah, ki opravljajo javno veterinarsko službo podobno kot NVI in/ali UVHVVR, ali
• sirarna ICSR Vremščica.

Študenti lahko opravijo največ pet kontaktnih dni inšpekcijskega/analitičnega dela SP tudi v okviru Selekcije kopitarjev na Veterinarski fakulteti.

Študent med opravljanjem prakse izpolnjuje predpisane dokumente, s katerimi se evidentira izpolnjevanje obveznosti pri praksi ter so podlaga za vrednotenje in obravnavanje praktičnega dela študentov pri koordinatorju strokovne prakse.

Študent se lahko vključi v opravljanje strokovne prakse v 6. letniku, tako, da dela prostovoljno pri izvajalcu Strokovne prakse, ki ima z VF podpisano pogodbo o izvajanju Strokovne prakse.

• Spodbujanje študentov k poglobljenemu in analiznemu obravnavanju znanja veterinarske medicine.
• Spodbujanje študentov k dolgoročnem obravnavanju študijskega materiala in znanja.
• Priprava na samostojno izdelavo znanstvenih in/ali strokovnih del.
• Samostojno iskanje in obravnava literature iz različnih analognih in elektronskih bibliografskih virov.
• Samostojna javna predstavitev.

Nosilec: Martina Klinkon Ogrinec, Jožica Ježek

Pri predmetu študenti nadgradijo teoretično in praktično znanje iz področja klinično laboratorijske diagnostike (klinične patologije). Študenti bodo sposobni pravilno pripraviti vzorce, izvesti najpogostejše laboratorijske analize, izbrati ustrezne parametre (preiskave) v povezavi s klinično sliko ter  vrednotiti in interpretirati rezultate laboratorijskih analiz pri različnih vrstah živali.

Opis predmeta

V veterinarski medicini predstavlja preiskava biološkega materiala pomembno dopolnilo pri postavljanju zanesljive diagnoze in prognoze bolezni ter spremljanju poteka zdravljenja. Danes je velik del veterinarske znanosti neposredno povezan z laboratorijsko diagnostiko. Zanesljiv laboratorijski izvid je v pomoč pri oceni zdravstvenega stanja in zagotavlja kakovostno in učinkovito zdravljenje. 

S klinično laboratorijskim praktikumom želimo poglobiti znanje študentov o uporabi najpogostejših laboratorijskih analiz bioloških vzorcev pri različnih vrstah domačih in drugih živali:

• Hematološke in biokemijske preiskave krvi
• Biokemijske preiskave mleka
• Preiskave urina
• Preiskave vzorcev različnih bioloških materialov

Poudarek je na interpretaciji rezultatov preiskav v povezavi s klinično sliko bolezni pri posamezni živali oz. čredi.

S pridobljenim teoretičnim in praktičnim znanjem  se bodo študenti naučili rezultate laboratorijskih analiz uporabiti v praksi kot pomoč pri diagnostiki bolezni in oceni zdravstvenega stanja pri različnih vrstah živali.

Metodologija in učni pripomočki

Praktikum se izvaja v obliki teoretičnega in praktičnega pouka v kliničnem laboratoriju (Laboratorij za klinično patologijo). Analiziramo biološki material, odvzet kliničnim pacientom. Na voljo je različna laboratorijska oprema in aparature. Študenti so razdeljeni v skupine in samostojno opravljajo analize.

Nosilec: Alenka Seliškar

Usposabljanje študenta za samostojno anesteziranje živali z nizkim anestezijskim tveganjem.

Izbirni predmet Anesteziologija se izvaja v 6. letniku dodiplomskega študija veterinarstva. Predmet obsega 15 ur predavanj in 30 ur individualnih kliničnih vaj. Nosilka predmeta je izr. prof. dr. Alenka Seliškar, vaje poleg nje izvaja asist. dr. Barbara Lukanc. Na pomoč jima priskočijo tudi asist. dr. Katerina Tomsič, Matic Pavlica dr. vet. med. in Jerneja Sredenšek, dr. vet. med.

Namen predmeta

Namen predmeta je seznaniti študente veterinarstva z osnovami veterinarske anesteziologije. Pričakujemo, da bo vsak kandidat po opravljenih obveznostih sposoben pod ustreznim nadzorom sam anestezirati živali z nižjim anestezijskim tveganjem. Predmet priporočamo predvsem študentom, ki želijo svojo strokovno pot nadaljevati v mali praksi. Vsi kirurški, stomatološki ter nekateri diagnostični postopki se izvajajo na anesteziranih živalih, zato neznanje ali slabo poznavanje anestezije močno omejujeta delo veterinarja. Prepogosto se zaradi tega odloča le za kratkotrajne posege pri mladih, zdravih ali manj prizadetih živalih. Pravim izzivom zdravljenja starih ali kritično bolnih živali se zaradi visokega anestezijskega tveganja ob slabem znanju anestezije izogiba in s tem niža raven uslug veterinarske prakse. 

Anestezijskih tehnik pri konjih in ekonomskih vrstah  živali pri tem predmetu ne obravnavamo, saj osnove študenti dobijo pri drugih predmetih. Kljub temu bodo tisti, ki nameravajo delati v veliki praksi, pri tem predmetu osvojili številna znanja, ki jim bodo koristila pri delu z velikimi živalmi, saj osnovna načela anestezije veljajo za vse živalske vrste.

Povezava z drugimi področji

Predmet je izrazito interdisciplinaren. V svojih teoretskih osnovah se dotika anatomije, fiziologije, patofiziologije in farmakologije, v kliničnem delu pa interne medicine,  kirurgije in intenzivne medicine. V praktičnem delu povezuje znanja iz diagnostike, interne medicine in kirurgije. Spada med najbolj specializirane klinične predmete na dodiplomskem študiju veterinarstva.

Program predavanj in vaj

Predavanja potekajo po naslednjem programu:

• Uvod in kratka zgodovina anestezije
• Nadzor živali med anestezijo
• Srčno-pljučno oživljanje
• Protibolečinsko zdravljenje
• Lokalna in področna anestezija
• Specialna anestezija (družne, farmske in laboratorijske živali)
• Osnovni anestezijski protokoli pri zdravih psih in mačkah
• Osnovni anestezijski protokoli pri bolnih psih in mačkah
• Zapleti med anestezijo. 

Predavanja so nadgradnja snovi, ki jo študenti absolvirajo v 3. letniku pri modulu Anestezija v okviru obveznega predmeta Kirurgija in oftalmologija. V 3. letniku se seznanijo z naslednjimi poglavji:

• Postopek pred anestezijo
• Premedikacija
• Injekcijski anestetiki
• Inhalacijski anestetiki
• Inhalacijski aparat in dihalni sistemi
• Protibolečinsko zdravljenje 
• Nadzor živali med anestezijo
• Specifika anestezije posameznih živalskih vrst 
• Osnove reanimacije
• Osnove intenzivne terapije kritično bolnih živali. 
   

Po zaključku predavanj študenti v parih predstavijo sošolcem klinični primer. Nato pristopijo k individualnim kliničnim vajam, ki jih izvajamo na kliničnih pacientih na Kliniki za male živali. Individualne klinične vaje potekajo po načelu en študent en anestezist, kar je zaradi narave dela in odgovornosti anestezista edino sprejemljivo. 

Individualne vaje obsegajo:

• Sprejem in klinični pregled živali
• Oceno stanja in izbiro anestezijske tehnike
• Pripravo živali (premedikacija, prikaz osnovnih prijemov fiksacije psov in mačk, obvladovanje agresivnih živali, uvajanje venskih katetrov, uvod v anestezijo, endotrahealna intubacija)
• Vodenje anestezije, pisanje anestezijskih protokolov, monitoriranje
• Pooperacijsko oskrbo in intenzivno terapijo živali 
• Odrejanje tekočinske terapije.

Obveznosti študentov

Po opravljenih vajah študenti pristopijo k ustnemu kolokviju (asist. dr. Barbara Lukanc) in nato k ustnemu izpitu (izr. prof. dr. Alenka Seliškar).

Študijska literatura je na voljo v e-učilnici, knjižnici VF, pri izvajalkah predmeta ter na svetovnem spletu.

Nosilec: Ana Nemec

Predmet obravnava najpogostejše bolezni maksilofacialne regije, ustne votline, zob in obzobnih tkiv pri psih in mačkah. V predavanjih se študent seznani z ustrezno minimalno opremo stomatološke ordinacije, ponovi znanje anatomije, histologije in fiziologije ustne votline in zob in se nauči pravilnega odvzema anamneze in pregleda ustne votline, zob in obzobnih tkiv, vključno z dentalnim rentgenom. Po končanih predavanjih ter praktičnih vajah študent prepozna parodontalne bolezni, travmatske poškodbe zob in maksilofacialne regije, resorpcijo zob, stomatitis pri mačkah, nujna stanja v veterinarski stomatologiji in najpogostejše novotvorbe v ustni votlini ter zna te bolezni tudi ustrezno zdraviti oziroma priporočiti ustrezno zdravljenje in pacienta po potrebi napotiti k specialistu. V letu 2019 so študenti predmet ocenili kot odličen.

Nosilec: Nataša Tozon

Študent spozna osnove diagnostike in zdravljenja onkoloških pacientov. Klinične vaje so namenjene neposrednemu delu s pacienti in učenju osnovnih diagnostičnih postopkov (tehnike biopsije, ustrezen izbor diagnostičnih metod, spoznavanje metod zdravljenja). Seminarska naloga študentu daje možnost urjenja v pisnem in ustnem (predstavitev) izražanju in nastopanja pred avditorijem. Študentje v okviru predmeta tudi obiščejo Oddelek za eksperimentalno biologijo na Onkološkem inštitutu, kjer jim predstavijo predklinično raziskovalno delo na področju odkrivanja in zdravljenja raka, ter Oddelek za radioterapijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer jim predstavijo postopek radiološkega zdravljenja ljudi.

Predavanja (16 ur)

Zajemajo povzetek pridobljenih znanj in uvod v klinično delo: 

• Biologija tumorjev (prof. dr. Maja Čemažar; Onkološki inštitut)
• Osnovni diagnostični in terapevtski principi v veterinarski onkologiji (prof. dr. Nataša Tozon, doc.dr. Tanja Plavec)
• Nekatera najpogostejša onkološka obolenja psov in mačk (prof. dr. Nataša Tozon)
• Nekatera najpogostejša onkološka obolenja drugih živalskih vrst (doc.dr. Joško Račnik)
• Aktualne raziskave na področju translacijske in klinične onkologije (prof. dr. Nataša Tozon)

Klinične vaje (18 ur)

Zajemajo neposredno delo s pacienti :

• V  3 urah programskih vaj se boste naučili osnovne tehnike biopsij, priprave preparatov, načinov barvanja. Pridobljeno znanje boste nato neposredno uporabili v 3 dnevni klinični praksi, ki vam bo omogočila vpogled v klinično dogajanje na področju veterinarske onkologije, vključno z osnovami diagnostične citologije.

Cilj kliničnih vaj je prikaz:

Diagnostičnih postopkov

• Klinični pregled  onkološkega pacienta - prepoznavanje in opredelitev potencialnih onkoloških sprememb
• Izbor ustreznih diagnostičnih metod za določanje značilnosti spremembe in kliničnega stadija obolenja (tehnike biopsije, osnove klinične citologije, slikovne tehnike, laboratorijske preiskave)

Metod zdravljenja

• Komunikacija z lastnikom
• Izbor najprimernejšega protitumorskega zdravljenja
• Izbor  ustreznega podpornega zdravljenja
• Spremljanje poteka zdravljenja in pričakovani rezultati

Seminar (6 ur)

Seminarsko nalogo po vaši izbiri boste pripravili individualno in jo predstavili sošolcem, z namenom dopolnitve tem predavanj in urjenju vaših sposobnosti pisanja ter nastopa pred avditorijem.

Terenske vaje (3 ure)                                                           

Obiskali bomo Onkološki inštitut v Ljubljani:                  

• Oddelek za eksperimentalno onkologijo, kjer nam bodo predstavili raziskovalno delo na področju bazične in aplikativne – translacijske onkologije in 
• Sektor radioterapije, kjer nas bodo popeljali skozi postopek priprave in zdravljenja ljudi z radioterapijo

Nosilec: Andrej Pengov

Poglavitni cilj organizacije sistemov zdravja in kontrole proizvodnosti (čredno zdravje) v čredah živali, katerih proizvodi se uporabljajo za prehrano ljudi, je vzdrževati zdravstveno stanje živali in njihovo proizvodnost na ravni, ki lastnikom zagotavlja največji dohodek. Ta cilj skušamo doseči s stalnim spremljanjem zdravstvenih in proizvodnih rezultatov ter z odpravljanjem morebitnih napak in pomanjkljivosti.

Nosilec: Tina Kotnik

Spoznavanje bolezni kože psov in mačk po posameznih skupinah (bakterijske, glivične, parazitarne...itd.), spoznavanje metod in postopkov v diagnostiki kožnih bolezni, spoznavanje splošnih načel zdravljenja kožnih bolezni in specifičnega zdravljenja pri posameznih boleznih, spoznavanje kliničnega dela z veščinami komuniciranja, interdisciplinarnosti in timskega dela.

Če boste po končanem študiju delali v mali praksi, vas bo morda nekega dne v čakalnici s svojimi lastniki čakalo osem psov in mačk. Kar šest od teh živali bo lahko imelo težave s kožo... Ocenjujemo namreč, da kar 3/4 psov in mačk, ki pridejo po pomoč k veterinarju, prihaja zaradi težav s kožo ali pa ima poleg osnovne bolezni tudi težave s kožo. 

V okviru osmih predavanj boste študenti usvojili teoretično deklarativno znanje, ki bo podlaga za praktično delo s pacienti. Vsako predavanje bomo zaokrožili z interaktivno predstavitvijo kliničnih primerov (zgodovina bolezni, fotografije) in tako sproti utrjevali pridobljeno znanje. 

Pred pričetkom praktičnega dela boste opravili pisni kolokvij (naloge izbirnega tipa). Sledile bodo programske vaje, kjer se boste naučili diagnostičnih postopkov v dermatologiji. Nadaljevali bomo z vajami ob kliničnih pacientih. V času kliničnih vaj boste jemali anamnezo, opravili klinični pregled pacienta in dermatološke preiskave, skupaj bomo postavili diagnozo in spremljali zdravljenje pacienta. 

Na koncu praktikuma boste opravljali še praktični izpit - obravnavali boste pacienta v Dermatološki ambulanti Klinike za male živali. Vaše znanje bo ocenjeno z dvema ocenama: oceno teoretičnega znanja (pisni kolokvij) in oceno praktičnega dela s pacientom.

Nosilec: Aleksandra Domanjko Petrič

Bolezni srca in ožilja pri psih in mačkah so precej pogosta obolenja, ki lahko vodijo v srčno popuščanje, nenadno smrt, predstavljajo anestezijski rizik, kot tudi vplivajo na kvaliteto in dolžino življenja pacienta, obenem pa lahko pomenijo tudi rizik izgube ljubljenčka za lastnika v vseh življenskih obdobjih. 

Prepoznavanje in pravilna ocena stanja je zato pomembna za kvalitetno življenje pacienta in sobivanje z lastnikom.

Veterinarji v praksi so pogosto postavljeni pred izziv ugotoviti npr. zakaj pes kašlja, zakaj težko diha, ali je to problem pljuč ali srca. Pravilno razlikovanje in diagnosticiranje je ključnega pomena za izhod in reševanje kliničnih problemov. 

Predmet zajema 10 ur predavanj, ki so nadgradnja programa »Medicine psov in mačk«, obveznega predmeta v 5. letniku in sicer zajemajo poglavja, ki so v omejenem obsegu ali niso zajeta pri osnovnem predmetu, med drugim tudi:

• Sistemske bolezni, ki lahko in kako vplivajo na kardiovaskularno funkcijo (bolezni ožilja, endokrine bolezni, elektrolitske nepravilnosti, gastointestinalne in renalne ter hematološke bolezni)
• Terapevtske možnosti za posamezne bolezni srca 
• Klinični primeri – pregled najpogostejših in zanimivih primerov- interaktivna predavanja
• Diferencialno diagnostični respiratorni problemi

V 20 urah vaj je poudarek na:

• Samostojni obravnavi pacienta (anamnezi, kliničnem pregledu, elektrokardiogramu, branju rentgenskega posnetka ter razumevanju ultrazvočne preiskave)
• Delo poteka na kliničnih pacientih

Kaj se lahko študent nauči pri izbirnem predmetu »Kardiologija psov in mačk«:

• samostojno voditi anamnezo in opraviti podroben klinični pregled
• razpoznati in razumeti različne srčne tone in šume
• posneti elekrokardiogram ter ga interpretirati
• interpretirati torakalne rentgenograme, ki so večni diagnostični izziv
• razumeti ultrazvočno preiskavo srca
• punktirati prsni koš, trebuh, perikard kadar indicirano
• razumeti posamezne bolezni srca ter njihovo patofiziologijo

Vabljeni, zabavali se bomo v ritmu srca in se veliko naučili!

Nosilec: Breda Jakovac Strajn

Pri predmetu poglabljamo znanje iz osnove prehrane psov in mačk, ki ste ga pridobili pri Fiziologiji prehrane živali in Higieni in patologiji prehrane živali. 

Predavanja (10 ur)

• odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja lastnikov o pravilni prehrani psov in mačk,
• ocenjujemo primere oglaševanja hrane za pse in mačke iz prakse (kaj je v skladu z zakonodajo in kaj ne),
• poglobljeno obravnavamo najbolj pogoste diete za pse.

Vaje (5 ur seminarske in 10 ur laboratorijske):

• računamo obroke,
• obravnavamo različne klinične primere, 
• samostojno delo – seminarji v skupinah,
• samostojno delo v laboratoriju. 

Terenska vaja 

Obisk gostov iz prakse ali ogled trgovine za male živali.

Nosilec: Modest Vengušt

Seznanjanje s fiziološkimi prilagoditvami organizma na športni napor; spoznavanje najpogostejših medicinskih problemov, ki izvirajo iz specifičnih športnih obremenitev; seznanjanje s posledicami uporabe v športu prepovedanih substanc.

Kaj zajema?

• Integrativna fiziologija športa - osnovna prilagoditev na športni napor, in izražanje fizičnih sposobnosti nista vezana na posamezno vrsto!
• Fiziologija treninga
• Dejavniki, ki omejujejo pozitiven učinek treninga
• Klinični fitnes testi - kako prepoznaš zmagovalca?
• Kako klinično opredeliti, preprečiti in/ali zdraviti pretreniranost

In še več…v obliki:

• interaktivega učenja,
• problemsko orientiranega pristopa,
• sproščene komunikacije, in
• samostojnega dela na konjih/pacientih,

Informacije tudi v e-učilnici.

Nosilec: Gorazd Vengušt

Zakaj gojiti divjad?

Odgovorov rejcev in strokovnjakov je veliko, predstavljamo pa samo tiste, ki najbolj izstopajo. Prvi je prihodek, ki je pri reji divjadi večji kot pri reji domačih prežvekovalcev. Jelenjad potrebuje manj hrane kot govedo, na pašnikih povzroča manj škode, hitreje spolno dozori in se je sposobna razmnoževati v obori do 20 let. Ker je divjad zelo prilagodljiva, jo je mogoče gojiti že na manjši površini in različnih oblikah terena. Zaradi kakovosti mesa, ki je bogato z beljakovinami in pusto z maščobami, je povpraševanje po mesu iz leta v leto večje.

Leta 1988 so v Sloveniji postavili prvo manjšo oboro, kjer so se ukvarjali izključno z vzrejo damjekov za pridobivanje mesa in proizvodnjo mesnih izdelkov. Sledilo je strmo naraščanje števila obor z damjeki. V zadnjem desetletju najdemo v oborah tudi navadnega jelena kot samostojno živalsko vrsto ali pa v kombinaciji z damjeki. Danes ugotavljamo, da je v Sloveniji prek 500 obor, v katerih je naseljenih več kot 6000 živali, večinoma damjekov in navadnih jelenov. V oborah najdemo poleg omenjenih vrst še muflona in divjega prašiča, obstajajo pa še obore za gojitev poljskega zajca ter poljskih kur in navadne mlakarice.

Vse pogostejše težave, ki spremljajo rejo jelenjadi v Sloveniji, kot so slabo poznavanje tehnologije reje, zdravstvenega stanja, nepoznavanje odmerjanja in delovanja učinkovin za anestezijo ter ukrepov ob njihovi uporabi ali po njej, pomanjkljivi podatki o prehrani in fizioloških vrednostih, slabo poznavanje dobrobiti gojene jelenjadi, so glavni vzrok, da smo se poglobili v preučevanje reje jelenjadi v oborah in se odločili pridobljena znanja prenašati na študente veterine, ki se bodo z omenjeno problematiko kot veterinarji srečevali dnevno.

Predmet zajema naslednja poglavja:

• spoznavanje divjih vrst živali primerne za rejo v ograjenih prostorih,
• uporaba tehnologije za rejo divjih živali v ograjenih prostorih,
• zdravstvena problematika, reprodukcija, prehrana, načini usmrtitve, transport divjih živali v ograjenih prostorih,
• omamljanje, uporaba sredstev za omamljanje ter manipulacija z omamljenimi živalmi,
• modeli eradikacije bolezni pri živalih v obori,
• zakonodaja.

Slušatelji bodo pridobili znanje o gojitvi divjih živali v ograjenih prostorih, omamljanju ter specifični aktualni problematiki pri gojeni divjadi. Vsa pridobljena znanja bodo lahko aplikativno uporabili v praksi. Slušatelji bodo s pridobljenim znanjem razširili vpogled v nekoliko bolj specialno področje, ki zajema gojitev divjadi v ograjenih prostorih. Na osnovi teoretičnih načel in s pridobljenim praktičnim znanjem bo slušatelj v praksi zmožen kritično preučiti in definirati problem in ga tudi uspešno rešiti.

V okviru celodnevnih vaj se obišče tri obore z jelenjadjo ter oboro z divjimi prašiči. Posebej si ogledamo fazanerijo. Od blizu spoznamo gojene živali, tehnologijo reje, prehrano, način omamljanja ter zdravstveno problematiko, ki spremlja reje.

V okviru terenskih vaj si ogledamo in spoznamo delovanje (gojitev, odstrel, postopki s trupli, delovanje lovne obore) Lovišča s posebnim namenom Medved. V večernih urah si v lovni obori s preže ogledamo pristop divjadi h krmišču. 

Zaključek: ustni izpit (zaključna ocena je enojna).

Nosilec: Mitja Gombač

Podrobnejša seznanitev z nekaterimi specifičnimi pravnimi akti s področja izvedeništva in pravdnega postopka; na osnovi primerov iz sodne prakse v skladu s pravili za pripravo izvedeništva priprava celovitega izvedenškega mnenja.

Opis predmeta

Predmet Veterinarsko izvedenstvo študente seznani z načinom in postopki obdelave zahtevnejših primerov iz sodne prakse, ki nastajajo zaradi škod, povzročenih po živalih, na ljudeh, na stvareh in na drugih živalih. Seznani jih tudi s primeri iz sodne prakse, ki obravnavajo kazniva dejanja ali prekrške, ki jih lahko stori veterinar pri svojem strokovnem delu, ter z odgovornostjo ljudi za mučenje živali. Obravnava tudi tiste sodne primere, pri katerih sodeluje veterinar kot izvedenec, izvedena priča ali priča.

Pridobljeno znanje s področja izvedeništva bodo diplomanti študija veterinarstva uporabljali pri vsakodnevnem delu pri sprejemanju odločitev o osebni strokovni odgovornosti ali odgovornosti do strank za nastalo škodo na vseh področjih veterinarstva (mala in velika praksa, veterinarsko javno zdravstvo, zaščita živali, varna hrana in krma itd.).

Pogoji za vpis

• redni vpis v šesti letnik s povprečno oceno najmanj osem (8), 
• vpiše se lahko 10 študentov (če je kandidatov več, opravi nosilec predmeta z njimi individualni intervju)

Obveznosti študenta

Samostojna proučitev primera iz sodne prakse, priprava celovitega pisnega izvedeniškega mnenja v skladu s pravili za pripravo izvedeništva pod mentorstvom sodelujočih pedagogov in javna prestavitev proučenega primera z zagovorom.

Veterinarsko izvedenstvo izvajamo v obliki seminarjev, z uvodnimi napotki nosilca predmeta. 

Nosilec: Vlasta Jenčič

Študent spoznava tehnologijo čebelarjenja v povezavi s tveganji za pojav bolezni in higieno čebelarjenja za preprečevanje tega tveganja. Obravnavajo se obrambni mehanizmi čebelje družine ter vzroki za moteno in porušeno obrambo in pojav bolezni, predvsem v povezavi s tehnologijo čebelarjenja v sodobnem kmetijstvu; načini zdravljenja čebelje družine s poudarkom na uporabi bioloških oziroma apitehničnih metod; nove tehnologije čebelarjenja v smislu preprečevanja in zatiranja bolezni čebelje družine ter varovanja čebeljih pridelkov, okolja in čebelarja; pogoji za nadaljevanje čebelarske tradicije in možnosti, ki jih daje ekološko čebelarstvo.

V Sloveniji ima čebelarstvo dolgoletno tradicijo, iz katere izhajajo svetovno znani čebelarski teoretiki in praktiki. Na našem ozemlju je nastala avtohtona čebelja pasma (Apis mellifera carnica) imenovana kranjska sivka,  ponosni pa smo tudi na kulturo poslikave panjskih končnic in značilne čebelnjake.  

Pomen čebelarstva danes

• Opraševanje
• Pridobivanje čebeljih pridelkov 
• Proizvodnja čebeljih družin in matic
• Čebelarski turizem
• Apiterapija
• Ohranjanje kulturne dediščine

Slovenija

• približno160.000 čebeljih družin
• okrog  11.000 čebelarjev 
• okrog 14.000 čebelnjakov
• s čebelami ena najgosteje poseljenih držav
• število čebelarjev še narašča

Vloga veterinarja  v zdravstvenem varstvu čebel

• Proučevanje biologije čebelje družine
• Proučevanje bolezni in škodljivcev
• Proučevanje zastrupitev čebel
• Sodobne diagnostične metode
• Preskrba z zdravili in zdravljenje čebeljih družin
• Prehrana čebel
• Izobraževanje čebelarjev
• Raziskovalo delo

Vsebina izbirnega predmeta

• Čebelja družina in njen pomen
• Sodobne tehnologije čebelarjenja s poudarkom na vzreji matic 
• Bolezni, škodljivci in zastrupitve čebel
• Dejavniki tveganja za širjenje in razvoj bolezni ter škodljivcev
• Vpliv klimatskih sprememb in spreminjanja kmetijske krajine 
• Vloga veterinarja v poklicnem in ljubiteljskem čebelarjenju

Vaje

• V laboratoriju in v čebelnjaku
• Ogled vzreje matic in pridobivanja čebeljih pridelkov
• Delo z veterinarjem na terenu 
   

Nosilec: Marina Štukelj

Študent pridobi teoretično (blok predavanje dvakrat 2 šolski uri), zlasti pa praktično znanje s področja zdravstvenega varstva prašičev. Predmet temelji na praktičnem delu na veliki farmi prašičev, kjer študentje v manjših skupinah, v enem tednu, vsak dan obiščejo farmo.

Na farmi se spoznajo s tedenskim ritmom opravil kot so:

• tehnologija proizvodnje,
• reprodukcija,
• rejska opravila,
• zdravstveno varstvo,
• biovarnost.

Pridobljeno znanje bo študentom v veliko pomoč pri nadaljnjem poklicnem delu.

Študent na farmi vodi osebni dnevnik veterinarskih posegov. Po koncu prakse izbere klinični primer, pri katerem je sodeloval in nekoliko podrobneje opiše problematiko.

Končno oceno pridobi študent z uspešno opravljenim pisnim izpitom.

Nosilec: Darja Pavlin

Zajema nadgradnjo osnovnega znanja o urgentni medicini psov in mačk, ki ga študentje lahko uporabijo za delo v klinični praksi za obravnavo resnejših urgentnih primerov. Poseben poudarek je na pridobivanju praktičnih izkušenj z različnimi diagnostičnimi in terapevtskimi postopki v urgentnih situacijah in načelih oskrbe in naprednega monitoringa kritično bolne živali. 

Ali ste že kdaj razmišljali, kaj bi storili, če vas sredi noči zbudi telefon...

Pri izbirnem predmetu „Urgentna medicina psov in mačk“ boste izvedeli odgovor na to vprašanje, in še marsikaj drugega, ne nujno omejeno na:

• Kako izvesti urgentno triažo, ne da bi postala blamaža?
• Kako se spopasti s šokiranim pacientom, ne da bi padli v šok vi ali stranka?
• Kaj narediti, ko pacientu zmanjka zraka, vi se pa ne spomnite besedila komada „Dihi dihi z mano“?
• Kako odreagirati, če je vaš pacient dobil po glavi, ne da bi se sami tolkli po glavi?
• Ali je čokolade res lahko preveč? (Halo! Kakšno vprašanje pa je to! NIKOLI! ... Ali pač?!?)
• Kako se brez kislega nasmeška spoprijeti s kislo krvjo pacienta?
• Kaj narediti, ko je pekinezer preveč dobesedno vzel navodilo, da naj „vrže uč“ na sosedovega psa?
• Kako pomagati, če srček več ne dela tika-taka, v čakalnici pa ljupca še kar živčno čaka?
• Kako gospe povedati, da bo strošek zdravljenja Reksa dosegel ceno rabljenega BMWja in pri tem preživeti?
• In, ne najmanj pomembno: kako se stacionarni telefon sploh uporablja?!?!

Prijazno vabljeni! Paciente priskrbimo mi, za kavo in Red Bull pa boste morali poskrbeti sami.

Nosilec: Metka Kuhar

Predmet podaja poglobljeno komunikacijsko znanje in veščine za uspešno vsakdanje komuniciranje v veterinarski praksi, posebej za soočanje z zahtevnejšimi komunikacijskimi situacijami ter za strokovno sporočanje v različnih kontekstih. Praktično spoznavamo integrirani klinični model veterinarskega posveta.

V zadnjih letih vse več raziskav kaže na izjemen pomen obvladovanja komunikacijskih veščin v veterinarski praksi, ki se neredko postavljajo ob bok kliničnim veščinam. Študenti imajo pri tem predmetu že v času študija možnost, da spoznajo ključne značilnosti učinkovite in zadovoljujoče komunikacije s strankami (npr. vzpostavljanje stika, aktivno poslušanje, empatična drža itd.), vključno z optimalnim strukturiranjem veterinarskega posveta in vpogledom v komunikacijski vidik specifičnih situacij, ki so poseben izziv (evtanazija, urgenca, sporočanje lastnih napak, reševanje konfliktnih situacij itd.). Komunikacijske značilnosti obravnavamo v kontekstu družbenih trendov, kot so spreminjanje vezi med ljudmi in živalmi ter spreminjanje narave odnosa zdravnik/veterinar-stranka. Velik del predmeta je praktične, izkustvene narave in obsega delo v diadah in manjših skupinah, igre vlog, ogled posnetkov veterinarskih posvetov, predstavitve strokovnih prispevkov iz tematik predmeta itd. Predmet zahteva sprotno aktivno sodelovanje, poleg se ocena sestavi iz zaključnega izpita ali raziskovalne naloge (opcijsko/po izbiri študenta).

Nosilec: Jaka Žgajnar, Emil Erjavec

Študent v okviru predmeta spozna vlogo in pomen podjetništva, pripravi orodja za analizo poslovanja in se nauči iskanje odgovorov na izzive pri vodenju lastnega podjetja v veterinarski dejavnosti. Predmet vključuje nadgradnjo osnovnih znanj s področja računovodskih izkazov in analize uspešnosti poslovanja veterinarskih podjetji. Zajema osnovne pristope modeliranja in pripravo modelov obliki elektronskih preglednic za podporo pri poslovnem odločanju in razvijanju novih produktov. Preko projektnega dela v obliki izdelave poslovnega načrta se študent seznani s poslovnim načrtovanjem, ki vključuje temeljna znanja s področja razvoja novih proizvodov, trženjem, upravljanjem, finančno in poslovno analizo.

Nosilec: Modest Vengušt, Irena Zdovc

Pretirana in napačna raba antibiotikov vodi do razvoja različnih oblik sekundarne odpornosti.

Pojav večkratno odpornih sevov bakterij (MRSA, MRSP, ESBL…)

Cilji tega predmeta

• Razumna, samostojna in strokovna obravnava zdravljenja infekcijskih bolezni. 
• Varovanje zdravja ljudi in živali. 
• Varovanje okolja.
• Razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na izbiro protimikrobnega zdravila,
• Razumevanje razlike med in-vitro in in-vivo delovanjem protimikrobnih zdravil,
• Relevantna analiza in ocena uspeha protimikrobnega zdravljenja,
• Spoznati specifičnost zdravljenja različnih vrst živali,  pasem, starostnih skupin in populacij,
• Razumevanje nastanka in posledice odpornosti proti protimikrobnim zdravilom,
• Relevantno poznavanje farmakogenetike.

S problemsko orientiranim pristopom bomo:

• Klinik, mikrobiolog in farmakolog izbrali zanimive primere bakterijskih obolenj iz splošne veterinarske in specialistične veterine prakse
   

Več informacij v e-učilnici!