Dodiplomski študij

V skladu z direktivami EU mora doktor veterinarske medicine ob zaključku študija biti usposobljen za opravljanje vseh veterinarskih dejavnosti.

To pomeni, da mora biti v času študija seznanjen z vsemi teoretičnimi podlagami in praktičnimi postopki, ki mu zagotavljajo to znanje. Doktor veterinarske medicine mora torej biti pripravljen na vse načine dela, od zdravljenja malih in velikih živali do sanitarnega pregleda mesa in živil v obratih živilske industrije. Temeljni cilj programa je pridobitev medicinsko-veterinarskih znanj potrebnih za samostojno reševanje strokovnih problemov s področij:

• preprečevanja pojavljanja, širjenja in izkoreninjenja živalskih kužnih bolezni,
• preprečevanja prenosa kužnih bolezni nevarnih za živali in ljudi,
• veterinarsko javnega zdravstva,
• pridobivanja in predelave varne hrane, predvsem živalskega izvora,
• zdravljenja, zaščite in dobrobiti ekonomskih in ljubiteljskih vrst živali,
• varstva okolja z veterinarskega stališča.

• sposobnost analiziranja, povezovanja in reševanja problemov (problem solving),
• samostojnost pri odločanju v strokovnem delu,
• zavedanje o etični, moralni in materialni odgovornosti,
• sposobnost organiziranja in načrtovanja,
• poznavanje raziskovalnih metod in njihovo uporabnost pri delu,
• sposobnost dela v skupinah,
• komunikativnost in kooperativnost z uporabniki in drugimi strokami,
• sposobnost pisne in ustne komunikacije v materinem in tujem jeziku,
• obvladovanje informacij (informacijske tehnologije, pridobivanje informacij iz različnih virov, npr. iz učbenikovi, člankov, spleta, ipd.).

Usposabljanje veterinarjev v skladu z Direktivo 2005/36/EU o priznavanju poklicnih kvalifikacij ter njeno spremembo 2013/55/EU zagotavlja, da strokovnjak pridobi naslednje kompetence:

• ustrezno poznavanje ved, na katerih temeljijo dejavnosti veterinarja, in prava EU, ki se uporablja za te dejavnosti;
• ustrezno poznavanje strukture, funkcij, vedenja in fizioloških potreb živali v povezavi z rejo živali, krmljenjem, dobrim počutjem, razmnoževanjem in splošno higieno;
• klinične, epidemiološke in analitične kompetence za preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje bolezni živali, vključno z anestezijo, aseptično kirurgijo in humano usmrtitvijo, tako posamezne kot skupine živali, vključno s posebnim poznavanjem bolezni, prenosljivih na ljudi;
• ustrezne kompetence preventivne medicine, vključno s kompetencami v zvezi s poizvedbami in izdajanjem potrdil;
• ustrezno poznavanje higiene in tehnologije pridobivanja, proizvodnje in trženja hrane za živali ali živil živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi, vključno s kompetencami, potrebnimi za razumevanje in pojasnitev dobre prakse na tem področju;
• kompetence, potrebne za odgovorno in razumno ravnanje z zdravili za uporabo v veterini, ki se uporabljajo za zdravljenje živali in zagotavljanje varnosti prehranske verige in varstva okolja.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na:

• splošni uspeh pri maturi (50 % točk)
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk)
• uspeh pri enem od naravoslovnih predmetov pri maturi (fizika, kemija, biologija) (10 % točk)

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na:

• splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk)
• splošni uspeh pri poklicni maturi (40 % točk)
• uspeh iz predmeta pri maturi (20 % točk)

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na:

• uspeh iz fizike, kemije in biologije pri zaključnem izpitu ali v zadnjem letniku srednje šole, ko se je predmet predaval (40 % točk)
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk)
• splošni uspeh pri zaključnem izpitu (20 % točk)

Študenti morajo imeti za vpis v višji letnik potrjen predhodni letnik s frekvencami iz vseh predmetov in opravljenimi vajami tega letnika.

Obvezno je cepljenje, ki ima podlago v Pravilniku o cepljenju, zaščiti z zdravili in varstvu pred vnosom in razširjenjem nalezljivih bolezni, Uradni list RS, št. 16/99, 58/01, 50/05, 92/06 in 24/17.

Za napredovanje v višji letnik mora študent opraviti obveznosti v naslednjem obsegu KT (za ponavljanje letnika pa najmanj polovico od KT, zahtevanih za vpis v višji letnik):

• Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent opraviti obveznosti v obsegu 57 KT, za ponovni vpis v letnik 29 KT.
• Za napredovanje iz 2. v 3. letnik mora študent opraviti vse obveznosti prvega letnika in obveznosti v obsegu 57 KT iz drugega letnika, za ponovni vpis v letnik 29 KT.
• Za napredovanje iz 3. v 4. letnik mora študent opraviti vse obveznosti drugega letnika in obveznosti v obsegu 54 KT iz tretjega letnika, za ponovni vpis v letnik 27 KT.
• Za napredovanje iz 4. v 5. letnik mora študent opraviti vse obveznosti tretjega letnika in obveznosti v obsegu 50 KT iz četrtega letnika, za ponovni vpis v letnik 25 KT.
• Za napredovanje iz 5. v 6. letnik mora študent opraviti vse obveznosti četrtega letnika in obveznosti v obsegu 45 KT iz petega letnika, za ponovni vpis v letnik 23 KT.

Ponovno vpisani študenti in tisti, ki v določenem letu nimajo statusa študenta, morajo za vpis v višji letnik opraviti vse predpisane obveznosti prejšnjega letnika (60 KT).

Za pristop k izpitu tekočega letnika mora imeti študent opravljene vse izpite predhodnega letnika.

Pred zaključnim izpitom za pridobitev naziva doktor veterinarske medicine morajo biti opravljeni vsi obvezni in izbirni predmeti.

Študent, ki nima pogojev za vpis v višji letnik, se lahko enkrat v času študija ponovno vpiše v isti letnik, če ima opravljeno vsaj polovico obveznosti iz tekočega leta.

Dekan ali od njega pooblaščeni prodekan za izobraževalno dejavnost lahko izjemoma dovoli ponovni vpis tudi študentu, ki ne izpolnjuje pogojev za ponovni vpis, če predpisanih obveznosti ni izpolnil iz opravičljivih razlogov kot so:

• daljša odsotnost zaradi bolezni in zdravljenja,
• izjemne družinske in socialne razmere,
• starševstvo,
• posebni status študenta,

za kar mora študent predložiti ustrezna dokazila.

Za svetovanje glede usmerjanja med študijem se študenti lahko obrnejo na Referat za dodiplomski študij, na tutorje letnikov, Komisijo za študentske zadeve, prodekana za izobraževanje in dekana Veterinarske fakultete.

Poudarek na osnovnih predmetih kot so anatomija, biokemija, genetika in zgradba celice ter tkiv, vendar pa se študenti učijo tudi rejo, prehrano in pasme živali. Na terenskih vajah se spoznajo z načini reje živali.

Preberi več

Študenti se spoznavajo z delovanjem organizma (fiziologija), mikrobiologijo, parazitologijo in patologijo. Začnejo tudi spoznavati pojme dobrobiti živali in etike ter predpise na tem področju. Razvijati začnejo zavedanje o zagotavljanju verige varne hrane.

Preberi več

Začnejo se predmeti, pri katerih študenti spoznavajo patološke procese v organizmu, vzroke pogina ter delovanje zdravil. Naučijo se tudi pristopa do živali, kliničnega pregleda živali in osnov kirurgije. Spoznavajo tudi osnove higiene živil (varna hrana) ter postopke za razkuževanja in zaščito okolja, v katerem bivajo živali.

Preberi več

Študenti se naučijo reprodukcije domačih živali in porodništva. Začnejo se klinični predmeti, pri katerih se učijo obolenj, zdravljenja in ukrepov pri različnih živalskih vrstah (kopitarji, prežvekovalci, divjad, ribe in čebele). Študenti delajo na klavnici in se učijo veterinarsko sanitarnega pregleda.

Preberi več

Nadaljujejo se klinični predmeti (perutnina, psi, mačke, eksotične živali), doda pa se poznavanje  zakonov, ostalih predpisov in postopkov, ki jih mora pri svojem delu upoštevati veterinar. Poleg tega študenti v laboratorijih preizkušajo ustreznost živil živalskega izvora.

Preberi več

Poudarek je na praktičnem usposabljanju (Klinične rotacije) na vseh področjih veterinarskih dejavnosti. Z izborom šestih izbirnih predmetov lahko študent poglobi tisto področje, na katerem se bo zaposlil.

Preberi več