Gensko posredovana terapija s plazmidom za IL-12 v zdravljenju spontanih tumorjev psov

Napredni načini zdravljenja spontanih tumorjev – boljši obeti za živali in dragocene izkušnje tudi za humane onkologe.

Gensko posredovana terapija predstavlja eno od naprednih načinov zdravljenja, s ciljem vzpodbujanja imunskega odgovora pacienta, v boju proti raku.

V naših dolgoletnih kliničnih študijah pri bolnih psih smo uspeli dokazati, da je tak način zdravljenja varen zanje in okolico, da je učinkovit pri obvladovanju osnovne bolezni in njenega napredovanja. Zdravljenje omogoča kakovostno življenje pacientu, saj so neželeni stranski učinki minimalni, zaradi česar so tak način zdravljenja tudi lastniki zdravljenih pacientov ocenili kot primeren in bi se zanj po potrebi tudi večinoma ponovno odločili.

Izsledke raziskave smo objavili na številnih znanstvenih in strokovnih srečanjih ter v pomembnih mednarodno priznanih revijah, poleg tega pa smo poskušali naše dosežke deliti s širšo javnostjo. Z namenom vpogleda v naše delo in dosedanje rezultate vas vabimo, da si ogledate nekatere objave na naslednjih povezavah:

Simpozij o genski terapiji v Sloveniji - SAZU
Pitamic S. Slovenska platforma za razvoj genske terapije, Medicina danes, marec 2022
Čemažar M, T Jesenko, M Bošnjak in soavtorji. Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v Slovenij. Onkologija, junij 2022

Elektrokemoterapijo in/ali gensko posredovani vnos uporabljamo kot:

nadomestno metodo za kirurško zdravljenje ≥ učinkovitost,
dopolnilno zdravljenje med ali po kirurškem posegu.

Kdaj:

dostopni tumorji omejene velikosti;
predvsem na mestih, kjer bi kirurški poseg z varnostnimi robovi posledično pomenil zmanjšano funkcionalnost ali izrazit kozmetično neželen učinek.

Prednosti:

podaljšuje učinek lokalnega nadzora;
sistemskega učinka za preprečevanje napredovanja bolezni;
poseg je v primerjavi s kirurškim zdravljenjem:

bistveno krajši (do prib. 30 minut),
večinoma brez neželenih stranskih učinkov,
mesto zdravljenja ne potrebuje posebne oskrbe, razen začasne zaščite in toalete.

Zahvaljujemo se vsem sodelujočim v raziskavi in podpornikom. Posebna zahvala gre tudi lastnikom psov, ki so nam zaupali in s tem omogočili korak v smer izboljšanja zdravljenja vsaj nekaterih onkoloških pacientov.

Avtorji: prof. dr. Nataša Tozon (Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta), dr. Nina Milevoj (Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta), dr. Urša Lampreht Tratar (Onkološki inštitut Ljubljana), prof. dr. Maja Čemažar (Onkološki inštitut Ljubljana)