Splošni podatki

Faze projekta

• DS 1: stanje in ocena izvajanja biovarnostnih ukrepov v slovenskih rejah prašičev 
• DS 2: analiza tveganja za vnos APK in usmeritve pristojnim organom za prilagoditev ukrepov zoper APK 
• DS 3: priprava predloga načrta biovarnostnih ukrepov za KRP, NKRP in PRP ter usmeritve za rejce in za pristojne organe pri kontroli izvajanja biovarnostnih ukrepov 
• DS 4: osveščanje in izobraževanje rejcev 

Vsebinski opis projekta

S celovitim pristopom želimo ugotoviti, kašno je tveganje za vnos virusa afriške prašičje kuge (APK) v reje prašičev, pripraviti načrt biovarnostnih ukrepov za komercialne in nekomercialne reje/farme ter za reje prašičev na prostem in z rezultati seznaniti rejce.

Obiskali bomo 45 rej oz. farm prašičev in s pomočjo vprašalnika »Biocheck.UGent« (BUG) (https://www.biocheck.ugent.be/) ocenili izvajanje biovarnostnih ukrepov. Pregledali in ocenili bomo komercialne reje prašičev (KRP), nekomercialne reje prašičev (NKRP) in reje prašičev na prostem (PRP).

Namen prvega delovnega sklopa je pregledati stanje in oceniti izvajanje biovarnostnih ukrepov v izbranih slovenskih rejah prašičev s pomočjo vprašalnika BUG.

Pregled stanja in ocena biovarnostnih ukrepov bo vključevala tudi podatke, pridobljene v okviru kategorizacije rej prašičev, ki se v letu 2021 izvaja v skladu z Odredbo o izvajanju sistematičnega spremljanja zdravstvenega stanja živali, programov izkoreninjenja bolezni živali in cepljenj živali v letu 2021 (Uradni list RS, št. 197/20) (v nadaljevanju: Odredba 2021).

Obdelavo pridobljenih podatkov in statistično analizo bomo izvedli v statističnem programskem okolju R (R Development Core Team). Na podlagi rezultatov bomo določili stopnjo tveganja za vnos APK v posamezno rejo.

Z analizo gostote divjih prašičev na podlagi letnega odstrela v okolici rej bomo dobili tudi vpogled v neposredno nevarnost vnosa virusa morebitno okuženih divjih prašičev v reje. 

V okviru drugega delovnega sklopa bomo glede na dosežene ocene v naših rejah pri posameznih podkategorijah ugotovili, kje se največkrat pojavljajo pomanjkljivi biovarnostni ukrepi in kje je največje tveganje za vnos povzročitelja. Statistična analiza pridobljenih podatkov in primerjava med posameznimi kategorijami rej bo podlaga za izdelavo predlogov ciljnih načrtov biovarnostnih ukrepov. Poleg tega bomo za posamezne reje določili stopnjo tveganja za vnos APK. Hkrati bomo skušali izpostaviti reje, ki so najbolj ogrožene zaradi divjih prašičev in potrebujejo posebno obravnavo za ustrezno zaščito objektov pred neposrednim prenosom virusa. Na podlagi analize podatkov bomo pripravili predloge in usmeritve pristojnim organom za prilagoditev ukrepov zoper APK.

Na podlagi ogleda rej in rezultatov vprašalnika BUG in rezultatov pridobljenih v okviru Odredbe 2021 bomo za vse tri kategorije rej oz. farm pripravili standarden načrt biovarnostnih ukrepov.

V različnih regijah Slovenije bomo pripravili izobraževanja v obliki predavanj za rejce o rezultatih ter biovarnostnih ukrepih in implementaciji le-teh glede na kategorijo reje oz. farme. Na spletni strani VF bomo objavili gradivo in načrt biovarnostnih ukrepov za KRP, NKRP in PRP. 

Sestava projekte skupine

• Marina Štukelj
• Irena Golinar Oven
• Jan Plut
• Tadej Malovrh
• Gorazd Vengušt
• Tanja Knific