Poliklorirani bifenili (PCB): prepovedani več kot 40 let, a zelo obstojni in še aktualni

Poliklorirani bifenili (PCB) so obstojni onesnaževalci okolja. Zaradi lipofilnosti se kopičijo v tkivih bogatih z maščobo ter s tem vplivajo na človeka in živali. Uvrščajo jih tudi v skupino endokrinih motilcev. V naši raziskavi smo proučevali učinke laktacijske izpostavljenostji dveh strukturno različnih kongenerjev PCB, tj. planarnega PCB- 169 in neplanarnega PCB-155, posamično in v kombinaciji na rast stegnenice pri mladičih podgan. Vpliv smo ugotavljali pri podganjih mladičev treh različnih starosti (9., 22. in 42. dan po skotitvi).

Opravili smo histomorfometrične in stereometrične analize različnih con epifiznega rastnega hrustanca in trabekularne kostnine. V področju epifiznega hrustanca smo ugotovili zmanjšano cono proliferacije (v manjši meri tudi cono hipertrofije s kalcifikacijo). Kot kaže so bile spremembe reverzibilne, saj jih v puberteti (42. dan po skotitvi) nismo več zaznali. Glede na zmanjšano hitrost rasti v obdobju do pubertete pri PCB-169 in različno volumensko gostoto trabekularne kostnine v različnih starostih in različnih PCB skupinah smo zaključili, da omenjena kongenerja PCB, če učinkujeta posamično ali v kombinaciji povzročata različne učinke na hitrost rasti stegnenice in njene histomorfometične značilnosti glede na različno starosti oz. obdobje rasti pri podganah. Ti zaključki se skladajo s sklepi objavljenimi v predhodnih člankih te raziskave, da izpostavitev prek mleka planarnemu PCB-169, ne pa tudi PCB-155, povzroči motnje v rasti in razvoju stegnenic.

Opisani vplivi PCB so zelo pomembni za nadaljnje toksikološke raziskave, saj kažejo moteče delovanje na endokrini sistem, kar lahko vodi tudi do sprememb trdnosti in presnove skeleta, ki med drugim daje oporo telesu in nudi zaščito notranjim organom.

Članek predstavlja izsledke raziskave, ki so bili delno zajeti tudi v doktorski disertaciji Jane Brankovič. Raziskava in objava članka je bila omogočena s strani raziskovalnih programov P4-0053 in P3-0374 Javne agencije RS za raziskovalno dejavnost. Članek je bil v angleščini objavljen novembra 2020 v mednarodno priznani reviji Scientific Reports (skupina Nature) in je dostopen na povezavi.

Avtorji: Jana Brankovič, Gregor Fazarinc, Janja Jan in Milka Vrecl