Koronavirus - Vloga živali pri razvoju cepiva

Posodobljeno dne 21. 10. 2020

Izdelava cepiva je zahteven in dolgotrajen postopek, ki temelji na številnih raziskavah, med katerimi je tudi izbira živalskega modela na katerem se bo cepivo testiralo. Raziskovalci so z poskusnimi okužbami ugotovili dovzetnost za okužbo pri domači mački, psu, sirskem hrčku (Mesocricetus auratus), dihurju (Mustela putorius furo) in opici vrste makaki. Za mačke, sirijske hrčke in dihurje so ugotovili, da ob poskusni okužbi s SARS-CoV-2 z veliko količino virusa, le redki razvijejo klinične znake obolenja dihal ter prebavil in še to v zelo blagi obliki. Okužene živali so ozdravele. Sirijski hrčki so po okužbi razvili tudi protitelesa proti virusu SARS-CoV-2. Poskusno okužene mačke, sirijski hrčki in dihurji so izločali virus, s katerim so se okužile neokužene živali iste vrste, ki so bivale skupaj z njimi. Rezultati teh raziskav kažejo, da se v eksperimentalnih pogojih lahko SARS-CoV-2 prenaša iz okuženih na zdrave živali. Perutnina in prašiči niso dovzetni za okužbo s SARS-CoV-2.

O okužbah živali s SARS-CoV-2 v letu 2020 so poročali iz številnih držav, kar dokazuje, da so nekatere vrste ljubiteljskih in prostoživečih živali (povezava) občutljive za okužbo po naravni ali eksperimentalni poti. Potrebno je poudariti, da so podatki o dovzetnosti različnih živalskih vrst za SARS-CoV-2 in o možnosti prenosa virusa med živalskimi vrstami še vedno pomanjkljivi.  

Podatki iz novejših ocen tveganj, epidemioloških raziskav in poskusnih okužb kažejo, da žive živali ali proizvodi živalskega izvora nimajo pomembne vloge pri širjenju okužb s SARS-CoV-2 med ljudmi.