Koronavirus – priporočila lastnikom ljubiteljskih vrst živali

Posodobljeno dne 21. 10. 2020

Koronavirus SARS-CoV-2 in COVID-19

V Wuhanu na Kitajskem so decembra 2019 zaznali več primerov pljučnic pri ljudeh. Pri bolnikih so izključili običajne povzročitelje dihalnih okužb in potrdili okužbo z novim virusom iz družine koronavirusov. Okužba se je v razmeroma kratkem času razširila na različne kontinente in povzročila največjo svetovno pandemijo po španski gripi leta 1918. Nov koronavirus so poimenovali SARS-CoV-2, bolezen, ki jo virus povzroča pa COVID-19. Na osnovi kliničnih znakov obolelih, okužbe z novim koronavirusom ni mogoče ločiti od ostalih povzročiteljev dihalnih obolenj, temveč je za to potrebno laboratorijsko testiranje.

Koronavirusi (CoV) spadajo v družino Coronaviridae, genom virusa pa predstavlja pozitivno polarna molekula RNK. Okužbe s koronavirusi so pri ljudeh in živalih pogoste. Alfa- in beta-koronavirusi običajno okužujejo sesalce, medtem ko gama- in delta-koronavirusi okužujejo ptice in ribe. Virus SARS-CoV-2 spada med betakoronaviruse. Med betakoronaviruse spadajo tudi SARS-CoV (koronavirus, ki povzroča sindrom akutne respiratorne stiske – SARS), MERS-CoV (koronavirus, ki povzroča bližnjevzhodni respiratorni sindrom – MERS) in SARS-u podobni koronavirusi, ki jih ugotavljamo pri netopirjih vrste Rhinolophus. SARS je prvič pojavil leta 2002 na Kitajskem in se potem hitro prenesel v številne države. Z vzpostavljenimi ukrepi so zaustavili širjenje virusa. Po letu 2005 okužb z virusom SARS niso več ugotovili. 

Ali koronavirus SARS-CoV-2 izvira iz živali?

SARS-CoV-2, izoliran iz ljudi, ima 96,2 % identičnost zaporedja nukleotidov s koronavirusom netopirjev RaTG13, ki so ga leta 2013 ugotovili pri vrsti netopirjev iz rodu Rhinolophus v provinci Yunnan na Kitajskem. Genetske primerjave SARS-CoV-2 in betakoronavirusov izoliranih iz netopirjev, kažejo na to, da predniki SARS-CoV-2  izvirajo iz koronavirusov netopirjev iz rodu Rhinolophus. Netopirji, ki pripadajo rodu Rhinolophus so zelo razširjeni v Aziji, na Bližnjem vzhodu, v Afriki in v Evropi. 

Zelo verjetno je, da je bil pri prenosu SARS-CoV-2 iz živalskih rezervoarjev (netopirjev) na človeka vključen vmesni gostitelj. Opravljeno je bilo že kar nekaj raziskav o potencialnem vmesnem gostitelju, rezultati katerih pa niso dali dokončnega odgovora.

Kako ravnati v primeru stika z živalmi in živalskimi proizvodi?

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča splošne higienske ukrepe pri rokovanju z živimi živalmi in živalskimi proizvodi. To pomeni redno umivanje rok z milom in tekočo vodo po stiku z živalmi in živalskimi proizvodi, izogibanje dotikanju oči, nosu in ust ter posebno previdnost ob stiku z bolnimi živalmi, ali termično neobdelanim živalskimi proizvodi. Priporočajo tudi izogibanje stikov s potepuškimi psi in mačkami, glodavci, pticami ter netopirji.

Standardna priporočila WHO za preprečevanje širjenja okužbe so: uporaba zaščitnih mask, redno umivanje rok, pokrivanje ust in nosu med kašljanjem ali kihanjem s komolcem ter izogibanje tesnemu stiku z ljudmi. Umivanje rok lahko nadomestimo z razkuževanjem, če roke niso vidno umazane. Čeprav ni dokazov, da se SARS-CoV-2 prenaša s hrano, se priporoča previdno ravnanje s surovim mesom, mlekom in živalskimi organi. Živila, ki jih uživamo surova (sadje in zelenjava), pa temeljito operemo.

Kako ravnati z domačimi živalmi v času trajanja epidemije?

Trenutno širjenje SARS-CoV-2 je posledica prenosa virusa med ljudmi, vendar so za okužbo lahko dovzetne tudi posamezne vrste živali, ki živijo v tesnem stiku s človekom. Zato je potrebna posebna previdnost. Pri ravnanju z živalmi in skrbi za njih je potrebno izvajati osnovne higienske ukrepe. To vključuje redno umivanje rok pred in po ravnanju z živalmi ter s hrano za živali. Potrebno se je čimbolj izogibati božanju (po vsakem božanju si je potrebno temeljito umiti roke), živali pa ne smemo objemati, ljubkovati ter si deliti hrane z njimi. Če lastnik pri svojih živalih opazi kakšne spremembe zdravstvenega stanja naj takoj pokliče svojega veterinarja.

Ali se lahko virus SARS-CoV-2 prenese od obolelega človeka na ljubiteljske vrste živali?

Pri različnih vrstah živali je že dokazana dovzetnost za okužbo s SARS-CoV-2. Okužbe živali so bile posledica tesnejših stikov z ljudmi pozitivnimi na SARS-CoV-2.

Tabela 2. Dovzetnosti različnih živalskih vrst za okužbo s SARS-CoV-2 (povzeto iz dokumenta OIE; World organization for animal health).

Ali se mora oseba, ki ima akutno okužbo dihal, izogibati stiku z domačimi živalmi?

Osebam, ki prebolevajo akutno okužbo dihal, svetujemo, da omejijo stike z domačimi živalmi. To pomeni, da živali ne božamo, objemamo, ljubkujemo ali si delimo hrane z njo. Živali naj okužene osebe ne ližejo. Priporočamo, da za živali skrbi druga oseba v gospodinjstvu, ki je zdrava. Če se okužena oseba ne more izogniti stiku z domačimi živalmi, naj uporablja ustrezno osebno zaščito in si pred in po stiku z živalmi obvezno umije in razkuži roke.

Kaj storiti z domačimi živalmi, ki so bile v stiku z osebo okuženo s koronavirusom SARS-CoV-2?

Ljudje, ki so bolni ali v karanteni zaradi možne okužbe s SARS-CoV-2, naj se, kolikor je le mogoče, izogibajo tesnim stikom z domačimi živalmi. Za domače živali naj skrbijo drugi člani gospodinjstva. Če to ni možno, naj vzdržujejo dobro higieno in če je le mogoče nosijo masko za usta in nos.  OIE priporoča, da so domače živali (sesalci) iz gospodinjstev s potrjeno okužbo s SARS-CoV-2 pri ljudeh, v štirinajst dnevni domači karanteni, med katero jih nadzira veterinar. Priporočajo tudi, da se te živali testira na prisotnost SARS-CoV-2.

Kaj naj z domačimi živalmi stori oseba, ki je v samoizolaciji?

Osebam, ki so v domači karanteni oziroma samoizolaciji svetujemo, da živali obdržijo pri sebi. Živali naj se čim manj gibljejo zunaj.

Če živite v enostanovanjski stavbi z lastnim dvoriščem in vam zdravstveno stanje to dopušča, psa odpeljite na svoje dvorišče, a le za čas opravljanja potrebe. Psov in mačk nikakor ne puščajte brez nadzora!

Če živite v večstanovanjski stavbi oziroma je vaše zdravstveno stanje slabo, psu omogočite opravljanje potrebe v stanovanju. Izberite lokacijo, kjer pes lahko opravlja potrebo – prostor, ki ga je možno očistiti in tam položite plenično podlogo ali stare rjuhe, brisače in podobno. Iztrebke odvrzite v straniščno školjko. Mačk ne spuščajte ven, temveč jim opravljanje potreb zagotovite v mačjem WC-ju.

Osebam, pri katerih je bila potrjena okužba s SARS-CoV-2, svetujemo, da se izogibajo stiku z živalmi. Pri ravnanju z živalmi in skrbi za njih je potrebno izvajati osnovne higienske ukrepe. To vključuje redno umivanje rok pred in po ravnanju z živalmi in  njihovo hrano. Potrebno se je izogibati božanju, objemanju, ljubkovanju živali in deljenju hrane z živalmi. Za domače živali naj skrbijo drugi člani gospodinjstva. Če to ni možno, vzdržujte dobro higieno in nosite masko za usta in nos.

V primeru hospitalizacije lastnika naj žival ostane doma in naj zanjo poskrbijo ostali člani gospodinjstva.

Kaj narediti, če morate zaradi okužbe s koronavirusom v bolnišnico in imate domačo žival brez skrbnika?

Oboleli, ki ste v domači karanteni oziroma samoizolaciji in se vaše stanje poslabša do te mere, da je potrebna oskrba v bolnišnici, svojih živali NE VOZITE SAMI v zavetišče za živali. Ker se situacija izredno hitro spreminja in se razlikuje med občinami, preverite v pristojnem zavetišču ali pri drugih pristojnih organih, kako pravilno ravnati v dani situaciji v določeni občini. 

Kaj storiti v primeru, da je vaša domača žival zbolela, potem ko je bila v stiku z osebo, ki je bila okužena s koronavirusom SARS-CoV-2?

Pokličite veterinarja, da se dogovorite za obisk. NE OBISKUJTE veterinarske klinike, ne da bi se prej posvetovali s tamkajšnjim osebjem.

Ali lahko domača žival, ki je bila v stiku z bolno osebo, prenese okužbo na druge ljudi?

Trenutno širjenje SARS-CoV-2 je posledica prenosa virusa med ljudmi. Glede na zbrane informacije, je malo verjetno, da bi lahko okužene domače živali predstavljale vir okužbe za ljudi.

Ali lahko žival testiramo na okužbo z virusom SARS-CoV-2 ?

Na Veterinarski fakulteti izvajamo testiranja živali na prisotnost virusa SARS-CoV-2. Na okužbo z virusom so najbolj dovzetne mačke, dihurji, sibirski hrčki, minki in opice vrste makaki, manj pa psi. Lastniki lahko živali pripeljejo na Veterinarsko fakulteto, kjer jim bomo odvzeli ustrezne vzorce (bris nosu in žrela ter vzorec krvi), ki jih bomo uporabili za dokazovanje virusa z molekularnimi metodami in odziv na morebitno okužbo. Testiranje živali zlasti priporočamo tistim lastnikom, ki so preboleli okužbo s SARS-CoV-2 ali drugo akutno okužbo dihal in so bili med boleznijo v stiku z živaljo. Postopek odvzema vzorcev je za žival neboleč oziroma minimalno stresen, diagnostični postopek za dokaz virusa pa hiter, tako da lastniki lahko pričakujejo rezultat v nekaj dneh.

Lastniki živali, ki bi se odločili za testiranje, se morajo za odvzem vzorcev predhodno najaviti na KoronaVet.VF@vf.uni-lj.si, kjer bodo dobili vsa nadaljnja pojasnila in navodila v zvezi s testiranjem živali.

Ali obstaja preventivno cepljenje za domače živali, ki preprečuje okužbo s koronavirusom SARS-CoV-2?

Ne. 

Ali lahko virus preživi v okolju?

Virus SARS-CoV-2 je nekužen po 10 minutah pri temperaturi nad 56 °C  ali po 5 minutah pri temperaturi nad 70 °C. SARS-CoV-2 ostane kužen v kapljicah aerosola do 3 ure. SARS CoV-2 lahko ostane kužen na površinah kot so kovina, steklo, plastika (do 9 dni), vendar ga lahko hitro učinkovito uničimo s postopkom razkuževanja. SARS-CoV-2 ostane kužen do 14 dni pri +4 ˚C in 2 dni v odpadni vodi, pri temperaturi 20 ˚C.

Najučinkovitejše razkužilo so alkoholne spojine (70 % etanol ali 50 % izopropanol), ki morajo delovati najmanj 1 minuto. Druga dezinfekcijska sredstva so lahko natrijev hipoklorit (1 do 2 minuti) ali vodikov peroksid (običajno 2 minuti).

Običajne spojine, ki se uporabljajo za razkuževanje v veterinarski medicini, kot so 7,5 % povidon-jod ali 0,05 % klorheksidin inaktivirajo virus v 5 minutah.

Več o postopku čiščenja domačih prostorov na naslednji povezavi.

Kako skrbeti za čistočo domačih živali?

Več o skrbi za čistočo domačih živali in postopku čiščenja domačih prostorov na naslednji povezavi.

(povzeto po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE), Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in World Small Animal Veterinary Association (WSAVA))

Vsa morebitna vprašanja glede novega koronavirusa SARS-CoV-2 in domačih ali divjih živali pošljite na elektronski naslov koronavet.vf@vf.uni-lj.si. Na vprašanja vam bomo odgovorili v najkrajšem možnem času.