Splošni podatki

Faze projekta

Metodologija ugotavljanja domačih živalskih vrst je pri nas že razvita. Z molekularno biološkimi metodami določamo vrsto (speciacija), individuum (individualizacija) in spol živali. Speciacijo izvajamo za posamezne vrste (mišljene biološke vrste in njihove podvrste) sesalcev, ptic (kokoši) in rib. Individualizacijo z določitvijo genetskega profila, za kar najpogosteje uporabljamo mikrosatelitne označevalce (short tandem repeats – STR), polimorfizme v genu za COI (citokrom oksidazo I) in znotraj regulatorne regije mitohondrijske DNA (mtDNA) izvajamo pri konjih, oslih, govedu, psih, ovcah, kozah, prašičih, mačkah in različnih vrstah jelenjadi. Za ugotavljanje širšega nabora prostoživečih živalskih vrst za namene identifikacije živali, ki jih lastniki posedujejo pred vpeljavo prepovedi posedovanja živali s seznama prepovedanih vrst, je ustrezno metodologijo potrebno vpeljati v najkrajšem možnem času.

Le tako bomo lahko sledili zahtevam zakonodaje. STR so specifični znotraj vrste, pogosto tudi znotraj taksonomske družine, zato bi bilo potrebno razviti molekularno biološko individualizacijo za čim večje število živalskih vrst, ki zahtevajo tovrsten nadzor z izborom kombinacije začetnih oligonukleotidov, ki bi omogočal zanesljivo in čim cenejšo določitev profila STR. V primerih, ko speciacije in individualnega prepoznavanja ne bi mogli zagotoviti z mikrosateliti, bo potrebno uporabiti druge označevalce, mtDNA, minisatelite, z metodo naključnega pomnoževanja polimorfne DNA (random amplification of polymorphic DNA – RAPD).
 

Vsebinski opis projekta

V Sloveniji je v ujetništvu vedno več prostoživečih vrst živali, med njimi so tudi nevarne in strupene. Nabava in shranjevanje protistrupov za strupene vrste živali ter specifična zaščita ob ugrizih v Sloveniji ni urejena. S to problematiko se srečuje celotna EU, zato je nujna omejitev živalskih vrst, ki jih bodo ljudje v prihodnosti lahko imeli kot hišne ljubljence. Pri vrstah živali, ki so v Sloveniji že prisotne, moramo ločiti ali gre za lastnike ali gojitelje teh vrst živali. Predvsem moramo ločeno obravnavati gojitelje, ki se profesionalno ukvarjajo z vzrejo in živali uspešno prodajajo v tujino. Novela Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 159/21) uvaja prepoved posedovanja nevarnih, agresivnih, strupenih in za oskrbo zahtevnih prostoživečih vrst živali in določa, da seznam prepovedanih vrst živali določi minister s podzakonskim aktom v enem letu od uveljavitve zakona. Seznam živali bo predvidoma podan v oktobru 2022 v »Pravilniku o seznamu prepovedanih vrst živali«. V zakonu je med drugim navedeno, da fizična ali pravna oseba, ki poseduje vrsto živali, ki je uvrščena na seznam prepovedanih vrst živali, lahko le to poseduje do njene naravne smrti, če v šestih mesecih od začetka uporabe tega zakona zagotovi označitev živali in deponiranje odvzetega materiala za molekularno genetsko analizo.

Izvajanje posameznih členov Zakona o zaščiti živali na področju prostoživečih vrst bo pomembno vplivalo tudi na gospodarstvo, predvsem na gojitev nekaterih vrst živali in njihovo prodajo. Zaradi zgodovine gojenja in velike pestrosti različnih vrst v Sloveniji, morajo biti molekularno genetske analize zanesljive, hitre in cenovno dostopne za vse upravičence, tako lastnike kot gojitelje in druge upravičence. Molekularno genetske preiskave bodo omogočale identifikacijo osebka oziroma speciacijo. V praksi se bodo poleg genetske identifikacije živali, ki so v lastništvu pred izdelavo seznama prepovedanih vrst po potrebi lahko uporabile za ugotavljane starševstva, spola oziroma za namene forenzične medicine. Velikega pomena je tudi strokovno in varno vzorčenje, ki živalim ne povzroča nepotrebnega stresa. Z vpeljavo protokolov bomo tako pripomogli k dobrobiti prostoživečih vrst živali. Končni dosežki raziskave bodo omogočali prijavitev in legalizacijo osebkov s prepovedane liste.

Sestava projekte skupine

SICRIS