Svetovni dan veterinarjev

Zadnjo soboto v aprilu veterinarji obeležujemo svoj dan. To je pomemben dan, namen katerega je osvetliti in poudariti funkcijo veterinarjev na raznovrstnih področjih, kot je zavedanje pomena veterinarske stroke, spodbujanje javnega zdravja ter zdravja in dobrobiti živali, z dodatnim poudarkom na trdnosti stroke, izobraževanju in partnerstvu.

Veterinarji si med drugim prizadevamo tudi za napredek na področjih varovanja okolja v smislu podnebnih sprememb, ki lahko posredno in neposredno vplivajo na zdravje in dobrobit živali ter zagotavljanju naravnih virov in možnosti za izboljšanje reje živali.

Delo veterinarjev zajema varovanje zdravja živali pred nalezljivimi in drugimi boleznimi, zaščito živali pred mučenjem in trpljenjem ter skrb za dobrobit živali. Tako kot pri ljudeh se lahko bolezensko stanje pojavi tudi pri živalih. Razlogi, da žival zboli, so lahko različni, pomembno je, da jim kot čutečim živim bitjem zagotovimo ustrezno zdravljenje in preprečujemo nepotrebno trpljenje. Posebna pozornost je namenjena zdravljenju živali, ki so namenjene proizvodnji hrane, saj je treba preprečevati, da bi zdravilo ali njegovi presnovki vplivali na varnost hrane. Prav zaradi vpliva na ljudi je delovanje veterinarjev na področju protimikrobne odpornosti zelo pomembno.

Z izvajanjem ukrepov za preprečevanje in zatiranje bolezni veterinarji zagotavljajo varnost prebivalstva pred zoonozami, to je boleznimi, ki se prenašajo z živali na ljudi, ter pred okužbami s hrano, ki se lahko prenašajo s proizvodi živalskega izvora. Tako je ena od ključnih nalog veterinarjev neposredni nadzor nad živalmi, ki vstopajo v prehransko verigo. Z vsakodnevnim nadzorom uradni veterinarji zagotavljajo, da živila živalskega izvora ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi, kar v največji meri vpliva na zagotavljanje varne hrane.

Nikakor ne smemo izpustiti velike pozornosti, ki jo veterinarji namenjamo hišnim živalim in ozaveščanju skrbnikov oziroma bodočih skrbnikov in javnosti o odgovornem lastništvu.

Z vidika varovanja okolja je zelo pomembno področje veterinarstva ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi (ŽSP). Neustrezno ravnanje z njimi lahko predstavlja tveganje za okolje in zdravje, tako ljudi kot živali. Ustrezna obdelava ŽSP je učinkovit ukrep za obvladovanje tega tveganja, hkrati pa tudi koristen prispevek k uresničevanju krožnega gospodarstva in trajnostnega ravnanja z naravnimi viri.

Veterinarji s svojimi vsakodnevnimi aktivnostmi omogočamo nemoten promet in trgovanje z živalmi ter živili živalskega izvora, tako na skupnem trgu Evropske unije kot v mednarodni trgovini, posledično pa s tem preprečujejo prenose bolezni živali.

Slovenija je lahko ponosna na številne doktorje veterinarske medicine, ki se zaposlujejo tako v javnem kot zasebnem sektorju, vsi pa stremimo k istemu cilju – zagotavljati zdravje in dobrobit živali ter ljudi. Za visoko mero strokovnosti in etičnosti dela veterinarjev je zaslužna evropsko akreditirana (EAEVE) Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, ki svoje diplomante kvalitetno pripravi na nadaljnje življenjsko poslanstvo.

S povezovanjem, odločnostjo in strokovnostjo veterinarji prispevamo k poudarjanju pomena veterinarske stroke, in se na ta način lažje spopadamo z vsakodnevnimi izzivi, ki jih prinaša poklic veterinarja.

Med drugim tudi s tem, da smo v zadnjih tednih v Sloveniji priča degradaciji veterinarske stroke in želji po zakonski ureditvi, da bi na področje dobrobiti živali vstopili priučeni strokovnjaki. Menda vsak človek z osnovnimi moralnimi normami vidi, kdaj gre za neprimeren odnos in mučenje živali, čeprav naš vsakdan kaže, da imamo ljudje zelo različne poglede, navade in merila. Pojavile so se celo izjave, da pobude za zaščito živali pridejo vedno iz laične javnosti in ne iz (veterinarske) stroke. Apetiti po poseganju v veterinarsko področje so bili vedno veliki, vendar ne glede na vse vemo, da so veterinarji vedno bili in bodo pravi zaščitniki živali.