Prostoživeče živali so dober pokazatelj onesnaženosti okolja

Skrb za ohranitev okolja je ena temeljnih prioritet, ki si jih je zastavila Evropska Unija. Naravo in biotsko raznovrstnost že vrsto let varuje več zakonov, ki se danes vključujejo v širši okvir Evropskega zelenega dogovora, ki je ena od šestih krovnih prednostnih nalog Evropske komisije v obdobju 2019‒2024. Evropski in svetovni interes za raziskave okolja je velik, kar tudi področju Veterinarske medicine daje velike možnosti za doprinos k tem prizadevanjem.

Prostoživeče živali so dober pokazatelj (bioindikator) onesnaženosti okolja, ki vpliva na celoten ekosistem. Prav zato smo na Veterinarski fakulteti pričeli z raziskavami ugotavljanja prisotnosti kontaminantov okolja na reprezentativnih živalskih vrstah v Sloveniji ter ovrednotenju njihovih toksičnih učinkov za izvedbo integralne ocene tveganja za zastrupitve.

Na lisicah (Vulpes vulpes) smo izvedli prvo študijo o pojavnosti strupov za zatiranje glodavcev pri neciljnih živalskih vrstah v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu. V jetrih smo ugotovili statistično višje koncentracije ostankov rodenticidnih pesticidov z antikoagulantnim delovanjem, kot primerljive raziskave v Evropi in svetu, kar je odkrilo in opozorilo na znaten okoljski problem sekundarnih zastrupitev v naši državi in regiji. Rezultati raziskave so v povezavi z rezultati izvedene ankete pri izvajalcih dejavnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (DDD), ki dokazujejo porast uporabe čedalje bolj strupenih substanc iz druge generacije rodenticidov, predvsem zaradi povečane odpornosti glodavcev na tovrstne manj strupene in v preteklosti bolj uporabljane substance. Ugotovljene koncentracije rodenticidov smo povezali z regionalnimi in lokalnimi urbanizacijskimi in agronomskimi dejavniki. Rezultati raziskave bodo prispevali k poznavanju zaščite evropskih ekosistemov, saj prostoživeče živali niso omejene z državnimi mejami.

Povezava do objave znanstvenega članka v reviji Science of the Total Environment: https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2024.170400 

Avtorji: Vesna Cerkvenik Flajs, Detlef Schenke, Diana Žele Vengušt, Simona Korenjak Černe, Anton Perpar in Gorazd Vengušt

Sodelujoče institucije: 

• Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta;
• Julius Kühn Institute (JKI) ‒ Federal Research Centre for Cultivated Plants, Berlin, Nemčija;
• Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta;
• Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta;
• Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Ljubljana.