Priznanje UL za najodličnejše raziskovalne dosežke tudi raziskovalcem z Veterinarske fakultete

Univerza v Ljubljani (UL) v sklopu Tedna Univerze ob obletnici ustanovitve vsako leto razglasi najodličnejše raziskovalne dosežke raziskovalk in raziskovalcev UL. Namen dogodka je poudariti usmerjenost univerze v raziskovanje in izpostaviti tiste raziskovalce, ki so dosegli še posebej vidne rezultate.
 
»Znanost je tista, ki nas je pripeljala do tu, kjer smo, ki nam je omogočila današnja lagodna življenja, ko smo pozabili na številne nadloge, ki so pestile naše prednike in s katerimi se spopadajo še marsikje na našem planetu. Znanost je podaljšala naša življenja, nam omogočila prosti čas, dobro prehrano in še mnogo drugega. Žal so znanstveni dosežki posredno pripeljali tudi do težav, s katerimi se soočamo danes, pri čemer imam v mislih predvsem klimatske spremembe, a rešitev ni v tem, da se vrnemo nazaj v življenje v predindustrijski dobi, temveč da poiščemo rešitev za naš obstoj na tem planetu. To pa lahko naredimo le z znanostjo in zaupanjem v znanost, česar pa se mora zavedati celotna družba, vključno s politiko,« je ob razglasitvi dosežkov povedal rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič. Rektor se je avtoricam in avtorjem zahvalil za njihovo delo in spodbudil k širjenju znanja tudi zunaj akademskih meja.
 
Delovna skupina Komisije za raziskovalno in razvojno delo pri ocenjevanju in končnem izboru desetih najodličnejših raziskovalnih dosežkov upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, celovitost dosežka, aktualnost za širšo strokovno in splošno javnost ter koristnost uporabe. Vsi predlogi so obravnavani enako, ne glede na vedo in ne glede na to, ali so raziskave osnovne ali neposredno uporabne.

Med prejemniki priznanj je tudi Veterinarska fakulteta za dosežek z naslovom:

Endocitoza receptorjev BILF1, kodiranih v človeških in prašičjih gamaherpesvirusih, v povezavi z njihovimi biološkimi funkcijami

Avtorji/-ice: dr. Maša Mavri, dr. Sanja Glišić, dr. Milan Senćanski, prof. dr. Milka Vrecl Fazarinc, prof. dr. Mette M. Rosenkilde, doc. dr. Katja Spiess in izr. prof. dr. Valentina Kubale Dvojmoč

Opisani dosežek je rezultat sodelovanja s prof. Mette M. Rosenkilde z Univerze v Kobenhavnu na Danskem pri karakterizaciji s proteinom G sklopljenih receptorjev (GPCR) BILF1, kodiranih v prašičjih gamaherpesvirusih (PLHV1-3) in humanem Epstein-Barr virusu. Receptorji BILF1 imajo pomembno vlogo pri imunomodulatornih in onkogenih lastnostih virusov. Z uporabo sodobnega testa internalizacije v realnem času, ki omogoča meritve internalizacije receptorjev v živih celicah, so pokazali ohranjenost konstitutivne internalizacije za vse receptorje BILF1. Omenjeni test so uporabili v kombinaciji z različnimi orodji za utišanje izražanja proteinov endocitoze in pokazali, da internalizacija receptorjev BILF1 poteka prek klatrinskih mešičkov, v manjši meri pa je odvisna tudi od kaveolina-1. Dodatne analize v celicah z izbitimi geni za β-arestine ter analize proteinsko-proteinskih interakcij s testom BRET2 in analizo ISM so pokazale, da internalizacija poteka neodvisno od arestina β. Pokazali so še, da se receptorji BILF1 v citoplazmi bodisi prerazporedijo v pozne endosome/lizosome ali pa se vrnejo nazaj na celično površino. Poznavanje mehanizmov endocitoze in recikliranja onkogenih receptorjev BILF1 ter identifikacija sodelujočih proteinov je pomembna za razumevanje njihovih bioloških funkcij in interakcij, primerjava s prašičjimi homologi pa je osnova za razvoj prašičjega modela za nadaljnje študije receptorja BILF, pomembnega pri okužbi z virusom EBV.