Kune in COVID-19

Globalna pandemija COVID-19 povzročena z virusom hudega akutnega respiratornega sindroma 2 (angl. severe acute respiratory syndrome virus (SARS-CoV-2)), ki izvira iz živali in prenos katerega na ljudi je trenutno nepopolno raziskan, je osvetlila pomen »Enega zdravja« pri iskanju skupnih odgovorov na porajajoče se zoonoze, bolezni, ki se prenašajo z ljudi na živali in obratno. Ključna točka za obvladovanje zoonoz je poznavanje skupnih meja med ljudmi in živalmi in njihovega pomena pri prenosu bolezni. Ugotavljanje občutljivosti različnih živalskih vrst za okužbo s SARS-CoV-2 in njihove vloge v epidemiologiji COVID-19, je lahko podlaga za odločitve medicinske in veterinarske stroke, ko so potrebne za obvladovanje pandemije. 

V trenutni pandemiji ni popolnoma jasno, ali poleg prenosa virusa med ljudmi še vedno potekajo tudi zoonotične okužbe. Delni odgovor na to vprašanje dajejo potrjeni primeri pri ljudeh, ki delajo na farmah minkov in so se okužili od živali pozitivnih na SARS-CoV-2.  Okužbe s SARS-CoV-2 pri minkih in drugih kunah bi lahko predstavljale pomembno zdravstveno tveganje za zdravje ljudi in živali. Kune se v Evropski uniji (EU) redijo za proizvodnjo krzna in večinoma pripadajo vrsti ameriški mink (Neovison vison). Število proizvodnih minkov se je v preteklosti že drastično zmanjšalo in številne države so prepovedale rejo živali zaradi krzna, zaradi pojavov okužb s SARS-CoV-2 pri minkih v letu 2020, pa bo rejo prepovedalo še več držav EU. V EU je približno 700 farm na katerih gojijo minke, večina teh je na Finskem, Poljskem, v Litvi in v Grčiji. Poleg minkov se v EU redijo kot hišni ljubljenčki tudi dihurji. Minke običajno gojijo v kletkah v odprtih sistemih nastanitve. Tak način reje omogoča tesen stik med živalmi in hiter prenos nalezljivih bolezni, tudi SARS-CoV-2, z živali na žival.  

Poleg tega tak sistem reje omogoča prenos virusa na druge dovzetne divje živali, ki se približujejo farmam, kot so na primer kune, vidre, jazbeci in minki, vrste, ki spadajo v družino kun in so v Evropi zelo razširjene. Tveganje, da prostoživeče kune postanejo rezervoar za SARS-CoV-2 ali da postane virus endemičen med prostoživečimi kunami v Evropi je, zaradi nizke gostote, majhnega števila odstreljenih živali in samotarskega načina življenja, zelo majhno. 

Okužbe s SARS-CoV-2 so bile ugotovljene na 400 farmah minkov v osmih državah EU, in sicer na 290 farmah na Danskem, 69 na Nizozemskem, 21 v Grčiji, 13 na Švedskem, treh v Španiji, dveh v Litvi, in po eni v Franciji in Italiji. Posamezne okužbe smo ugotovili tudi pri dihurjih v Španiji in Sloveniji. 

Klinični znaki pri okuženih minkih so bili pogosto nespecifični (slabša ješčnost, znaki obolenja dihal in nekoliko zvišano število poginov) in so bili opaženi le na približno polovici okuženih farm. Virus so  na farme, v večini primerov, vnesli okuženi ljudje. 

Ameriški mink in dihur sta zelo dovzetna za okužbo s SARS-CoV-2, za druge vrste kun pa ni podatkov. Potek bolezni pri minkih in dihurjih je podoben poteku pri ljudeh. Primarno mesto okužbe so dihala, prebavila pa so le blago prizadeta. Okužene živali izločajo virus nekaj dni. Virus se, po vnosu na farmo, učinkovito prenaša z živali na žival. Prenaša se z neposrednim ali posrednim stikom, kot so kapljice, prašni delci, aerosoli in iztrebki. Velike farme kun z visoko gostoto živali so tako idealne za repliciranje, prenos in nastajanje novih različic SARS-CoV-2. Po vnosu virusa na območja z visoko gostoto farm, se je virus prenašal med farmami in čeprav načini prenosa niso popolnoma raziskani, večina podatkov kaže na to, da so virus širili ljudje. 

Okužbe s SARS-CoV-2 pri minkih in drugih vrstah kun predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, predvsem zaradi velike verjetnosti nastanka novih različic virusa pri okužbah minkov in prenosa le teh na ljudi. Različice virusa povezane z minki se prenašajo med ljudmi, vendar se zaenkrat te različice niso izkazale za bolj prenosljive ali patogene v primerjavi s krožečimi različicami SARS-CoV-2. Število okužb ljudi z različicami virusa povezanimi z minki se je, po vnosih in širjenju le teh poleti in jeseni, v  decembru leta 2020 začelo zmanjševati. Verjetnost okužbe ljudi z različicami povezanimi z minki je ocenjena kot nizka za splošno populacijo, zmerna za populacijo na območjih z visoko gostoto farm minkov in zelo visoka za posameznike s poklicno izpostavljenostjo. 

Okužbe minkov s SARS-CoV-2 predstavljajo tudi tveganje za zdravje drugih dovzetnih živalskih vrst. Rezultati raziskav so pokazali, da so z virusom okužile mačke, psi in kunci, ki so živeli  v okolici okuženih farm minkov.  Za druge živalske vrste dovzetne za eksperimentalne okužbe s SARS-CoV-2, pri katerih naraven prenos virusa med okužbami minkov na farmah ni bil dokazan, so potrebne dodatne raziskave za razjasnitev epidemiološke vloge. Med temi si rakuni, ki se v EU gojijo zaradi krzna in so tudi razširjena prostoživeča vrsta, zaslužijo posebno pozornost zaradi velike dovzetnosti in zmožnosti nadaljnjega prenosa virusa. V načrte spremljanja okužb s SARS-CoV-2 bi bilo potrebno vključiti dovzetne živalske vrste, ki so zmožne nadaljnjega prenosa virusa in so lahko prisotne na okuženih farmah ali v njihovi bližini. Med te spadajo beli dihurji, mačke, rakuni, netopirji iz družine Rhinolophidae in belorepi jelen (sicer prisoten samo na  Finskem). Glede na to, da je naše znanje o okužbah s SARS-CoV-2 pri živalih še vedno precej omejeno, bo, v kolikor bodo to podpirali izsledki študij in nove mutacije virusa, potrebno v raziskave vključiti tudi druge zelo razširjene in dovzetne živalske vrste, kot so glodavci, katerih  epidemiološka vloga v pandemijo COVID-19 ostaja še nepojasnjena.