Splošni podatki

Faze projekta

DS1: Določitev kritičnih točk za vnos in širjenje bakterije S. Infantis v rejah brojlerjev

1.1. Vzorčenje
1.1.1. Vzorčenje v objektih – prostor za živali.
1.1.2.Vzorčenje predprostora objektov
1.1.3. Vzorčenje okolice objektov
1.2. Bakteriološke preiskave
1.3. Izbor izolatov za tipizacijo WGS 
1.4. Izvedba metode WGS in bioinformacijska analiza podatkov

DS2: Molekularna tipizacija sevov S. Infantis s poudarkom na determinantah odpornosti

2.1. Bakteriološke preiskave
2.2. Ugotavljanje determinant ESBL
2.3. Izbor izolatov za tipizacijo WGS
2.4. Izvedba metode WGS in bioinformacijska analiza podatkov

DS3: Uspešnost metod čiščenja in razkuževanja perutninskih hlevov

3.1. Ocena in analiza stanja objektov, tehnologije reje in sanitacijskih postopkov
3.2. Uvajanje novih tehnoloških ukrepov

DS4: Opredelitev protibakterijske aktivnosti biocidov na biofilme bakterije S. Infantis

4.1. Presejalno testiranje na sposobnost tvorbe biofilma
4.1.1. Optimizacija metode in določanje biofilma
4.2. Sposobnost tvorbe biofilma na različnih površinah
4.3. Določanje učinkovitosti čistilnih in biocidnih sredstev na biofilme
4.4. Prenos v prakso

DS5: Protitelesa IgY proti bakteriji S. Infantis za pasivno imunizacijo ter ugotavljanje njihove učinkovitosti in specifičnosti

5.1. Imunizacija poskusnih kokoši
5.2. Ugotavljanje protiteles v serumu in jajčnem rumenjaku
5.3. Izolacija IgY iz jajčnega rumenjaka
5.4. Ugotavljanje učinkovitosti in specifičnosti IgY

DS6: Izdelava smernic za obvladovanje kontaminacije hlevov z bakterijo S. Infantis in S. Infantis z ESBL-determinantami

Vsebinski opis projekta

S. Infantis je v Sloveniji kot tudi v Evropi prevladujoč serotip salmonel pri brojlerjih in predstavlja več kot polovico izolatov vseh salmonel iz jat in mesa brojlerjev. Dosedanji podatki kažejo, da je S. Infantis pogosto ponovno potrjena na istih gospodarstvih in v istih objektih, kar kaže na izjemno obstojnost tega serotipa v okolju in na veliko sposobnost širjenja v rejah. V okviru projekta bomo identificirali kritične točke vnosa in širjenje bakterije S. Infantis v rejah brojlerjev. Z namenom identifikacij poti širjenja v samih rejah bomo izbrane izolate tipizirali z metodo WGS. Biofilm predstavlja enega ključnih dejavnikov tveganja za zadrževanje in boljšo preživitveno sposobnost bakterij izven gostitelja. V okviru projekta bomo preverili učinkovitost obstoječih metod za preprečevanje ostajanja nečistoč v perutninskih hlevih in določili biocide, ki delujejo na biofilme genetsko različnih izolatov S. Infantis. Na osnovi rezultatov in vitro testiranj bomo tudi na terenu preizkusili njihovo primernost in učinkovitost za sanacijo okuženih rej. Ker na tržišču zaenkrat ni cepiva proti S. Infantis za brojlerske piščance, ki bi ga bilo mogoče uporabiti z masovno aplikacijo, je uporaba specifičnih protiteles, pridobljenih iz kokošjih jajc, ena od možnosti aktivne preventive. Pričakujemo, da bo dodajanje specifičnih protiteles privedlo do zmanjšanja občutljivosti prebavil za okužbo s S. Infantis. Za ugotavljanje učinkovitosti in specifičnosti protiteles IgY, pridobljenih iz kokošjih jajc, bomo vpeljali in vitro metodo na celičnih kulturah enterocitov, ki bo lahko služila za raziskave delovanja in interakcij tudi pri drugih patogenih prebavnega trakta pri perutnini. V okviru projekta bomo ugotavljali tudi protimikrobno odpornost pridobljenih izolatov S. Infantis ter v primeru pojava S. Infantis z ESBL-determinantami predlagali dodatne biovarnostne ukrepe za preprečevanje širjenja sevov. Izolate S. Infantis bomo primerjali z že tipiziranimi izolati iz jat brojlerjev ter z izolati iz perutninskega mesa in ljudi ter s tem dobili uvid, v kolikšni meri so potencialno ogroženi tudi ljudje.Na osnovi pridobljenih rezultatov bomo izdelali smernice za čim bolj učinkovito obvladovanje kontaminacije hlevov pred, med in po vselitvi brojlerskih jat. Organizirali bomo tudi izobraževanja za rejce in veterinarje o načinih obvladovanja kontaminacije hlevov z bakterijo S. Infantis. 

Sestava projekte skupine

SICRIS

Zaključno poročilo