Kamion za prevoz živali

Reja domačih živali z nadgradnjo dobrobiti živali v skladu z družbenimi zahtevami

CRP V4-2024

ARRS MKGP

 

 

Splošni podatki

 

Članica UL

Veterinarska fakulteta

 

Naziv nosilca projekta

Veterinarska fakulteta UL  

Status

vodilni partner  

Šifra projekta/akronim projekta

CRP – V4-2024  

Naslov projekta

Reja domačih živali z nadgradnjo dobrobiti živali v skladu z družbenimi zahtevami  

Financer

ARRS, MKGP  

Obdobje financiranja

1.11.2020 do 31.10.2023  

Letni obseg FTE ali EUR

Projekt je financiran v okviru cenovne kategorije C za obdobje treh let v skupni višini 200.000 EUR, od tega 109.615,00 EUR iz sredstev ARRS in 90.385,00 EUR iz sredstev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.  

Vodja

prof. dr. Alenka Dovč, dr. vet. med., spec. med. ptic, malih sesalcev in plazilcev, Dipl ECAWBM (AWSEL) (European College of Animal Welfare and Behavioural Medicine)  

Veda

Biotehnologija  

Sodelujoče RO

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Kmetijski inštitut Slovenije

PERUTNINA PTUJ reja perutnine, proizvodnja krmil, perutninskega mesa in izdelkov, trgovina in storitve d.o.o.

 

 

 

Logo

 

Faze projekta

Projekt je, glede na skupino rejnih živali ki jo obravnava, razdeljen v štiri sklope; perutnina, prašiči, prežvekovalci in konji. Peti sklop je skupen vsem in se poglablja v probleme pri transportu in klavnicah (ločeno za belo in rdeče meso).

Vsak od sklopov ima nalogo, da predlaga rešitve za odpravo neustreznih načinov reje oziroma predlaga nove alternativne oblike reje, ki bodo za posamezne vrste in kategorije rejnih živali ustreznejše. Skupaj bomo pripravili izhodišča za pripravo novih oziroma dopolnitev obstoječih predpisov in pripravili smernice dobre živinorejske prakse. Naše delo bo podkrepljeno z delom na terenu in ozkim odnosom z rejci. Pripravljamo vprašalnike, ki nam bodo karakteristike in specifike posameznih vrst in kategorij rejnih živali še bolj približale. Za nas je predvsem pomembno, da vidimo dejansko stanje slovenskih rej in delovanje v praksi. Vse naše izsledke želimo prenesti v prakso in na ta način aktivno vplivati na izboljšanje zdravja in dobrobiti rejnih živali. Nič ni tako dobro, da se nebi dalo še izboljšati.

 

Vsebinski opis projekta

Glavni cilji projekta so preučiti obseg, oblike in načine reje živali za posamezne vrste rejnih živali, ki so v nasprotju z pričakovanimi družbenimi normami ter že sprejetimi strategijami in predpisi s področja reje, zdravja, zaščite in dobrobiti živali.

Namen je zbližati stroko in laično javnost ter osvetliti probleme, med katerimi so nekateri zelo pereči (na primer: zlomi prsnic pri perutnini, grizenje repkov pri prašičih, kastracije brez ustrezne omame, gostota naseljenosti pri pitovnem govedu, pomanjkanje pitne vode pri teletih in na paši, pomanjkljiva zakonodaja na področju normativov za konje, bivalne razmere). Posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi nakladanju, transportu in razkladanju živali v klavnico, ravnanju v času pred klanjem, ter sami pripravi pred omamljanjem in postopkom omamljanja ter klanja v klavnicah, obrednemu klanju. Kot alternativno rešitev pred problemi samega transporta, izčrpanostjo živali, morebitnim poškodbam in posledični slabi kvaliteti mesa, predstavljajo klavnice z manjšo kapaciteto in mobilne klavnice.

Dobrobit živali je zapleten in večplasten pojem z znanstvenimi, etičnimi, ekonomskimi, kulturnimi, socialnimi, verskimi in političnimi razsežnostmi in zbuja vedno večje zanimanje civilne družbe. Zaradi aktualnosti problema in velikega pomena za družbo projektno skupino sestavljajo strokovnjaki iz različnih področij. Povečanje učinkovitosti ukrepov na področju zaščite rejnih živali pripelje do rezultatov, ki so lahko hitro vidni. Živali so ob dobrih pogojih, brez stresa in dodatnih nepotrebnih naporih, bolj odporne, pojavlja se manj kužnih bolezni. Posledično tako zmanjšamo uporabo antibiotikov in ostalih terapevtikov in dodatno povečamo ekonomičnost reje. Posredno skrbimo tudi za čisto okolje ter cenejšo in varnejšo hrano. Pozitiven učinek se ob takem ravnanju pokaže tudi na mednarodni konkurenčnosti domače rejske proizvodnje.

 

Sestava projekte skupine

SICRIS

 

Zaključno poročilo