Pojav visoko patogene influence v Sloveniji

Labod, ki je bil najden na plaži v Fiesi (občina Piran) je bil vzorčen v okviru rednega letnega monitoringa, ki ga v skladu z Odredbo o izvajanju sistematičnega spremljanja zdravstvenega stanja živali, programov izkoreninjenja bolezni živali ter cepljenj živali vsako leto pripravi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Drugi primer smo potrdili 25. 11. 2020, prav tako pri poginjenem labodu grbcu najedenemu na rtu Ronek (občina Izola).

Virus H5N8 je zelo nevaren za domačo perutnino in nekatere prostoživeče  ptice, vendar ne predstavlja nevarnosti za ljudi. Kljub temu je potrebna previdnost, predvsem pri morebitnem stiku z okuženimi prostoživečimi pticami, saj so virusi influence podvrženi hitremu spreminjanju.

Pojav virusa v Evropi je bil pričakovan, saj so že pozno poleti poročali o pojavih HPAI H5N8 pri prostoživečih pticah v Rusiji in Kazahstanu, od koder v jesenskem času prihajajo ptice na prezimovanje v Evropo. V evropskih državah je vse več potrjenih primerov izbruhov HPAI, večinoma pri prostoživečih pticah pa tudi pri domači perutnini. Največkrat je potrjen podtip H5N8, najdeni pa so tudi drugi podtipi kot sta H5N5 in H5N1. Gre za podtipe virusov, ki izvirajo iz istega predhodnika, vendar je pri njih prišlo do izmenjave genetskega materiala z lokalnimi nizko patogenimi sevi aviarne influence, ki se pojavljajo pri prostoživečih pticah. 

Pri nobenem od teh potrjenih podtipov HPAI niso našli mutaciji, ki bi bile povezano s prilagoditvijo na sesalce. Tako da, ostaja tveganje za okužbo s tem virusom za človeka nizko.

Da bi preprečili okužbo domače perutnine je izjemno pomembno, da imetniki perutnine in drugih ptic dosledno upoštevajo priporočila UVHVVR in izvajajo biovarnostne ukrepe kot so preprečevanje dostopa prostoživečim pticam in drugim domačim ali prostoživečim živalim do perutnine oziroma njihove krme in vode. Virus pa lahko v rejo prinesemo tudi s čevlji, obleko, na laseh ali s kontaminirano opremo, krmo in vozili, ki prihajajo nerazkuženi na dvorišče. 

Da bi pojav bolezni čimprej zaznali in kar najhitreje omejili njeno širitev, je potrebno, da imetniki perutnine, ki opazijo v svoji reji klinične znake kot so povečan pogin, zmanjšano porabo krme ali vode, padec nesnosti ali pri živalih opazijo nezainteresiranost, kihanje, izcedke iz oči , nosnic ali  živčne znake (nekoordinirano gibanje, krči…) takoj obvestijo svojega veterinarja. 
 

Priporočila za imetnike perutnine in informacije o pojavih HPAI v Evropi in Sloveniji lahko spremljate na spletni strani Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin.