Pojav influence konj

Virus influence konj je zelo nalezljiv virus, ki povzroča obolenje dihal pri konjih, oslih, mulah in drugih kopitarjih. Prisoten je na vseh celinah, kjer se nahajajo konji, z izjemo Nove Zelandije in Islandije. Okužijo in zbolijo lahko tudi cepljeni konji. Tudi v Sloveniji imamo v letošnjem letu potrjene okužbe. 

Virus se prenaša med konji z aerosolom (ki ga izločajo konji s kašljem) in direktnim kontaktom z izločki (nosni izcedek, izbljuvek). Prenaša se na oblačilih in opremi, preko ljudi ki delajo z okuženimi konji. Virus se lahko kljub previdnosti in ustrezni higieni hitro razširi med konji, ki si delijo bivalni prostor. 

Bolezenski znaki

Bolezenski znaki se po okužbi z virusom influence pojavijo v enem do treh dneh (redko sedem dni). Značilni so visoka telesna temperatura (do 41^oC), kašelj in obojestranski nosni izcedek. Zaradi visoke vročine lahko konji postanejo apatični in prenehajo jesti in piti. Trajanje bolezni je odvisno od resnosti bolezenskih znakov. Konji si običajno opomorejo v treh tednih po okužbi, lahko pa se bolezensko stanje zaplete predvsem zaradi sekundarnih okužb dihal. V redkih primerih lahko pride tudi do pogina živali. 

Obramba pred okužbo

Najbolj učinkovit način obrambe pred okužbo z virusom influence konj je preprečitev vnosa virusa influence v čredo. Primerno je, da nove konje, ki jih pripeljete v čredo, osamite za tri tedne. Z osamitvijo konjev, ki se redno transportirajo zaradi športnega ali drugega dogodka, se prav tako zmanjša tveganje za nastanek bolezni v celotni čredi. Redno cepljenje konj zmanjša verjetnost za nastanek bolezni. V primeru, da se bolezen vseeno pojavi, so bolezenski znaki pri cepljenih konjih bolj mili kot pri konjih, ki niso prejeli cepiva. 

Pomembno je, da konja, ki kaže znake bolezni, pregleda veterinar. Za natančno potrditev bolezni se za potrditev virusa odvzame nosne brise ali nosni izpirek konj v akutni fazi obolenja. Najlažje se potrdi virus v nazofaringelanem brisu, vendar je kooperativnost konja pri tem posegu manjša. Potrditev diagnoze se izvaja tudi z določitvijo protiteles v krvi. Pri tem je pomembno, da se odvzameta dva vzorca krvi. Prvi vzorec se odvzame čim prej ob ali po pojavu bolezenskih znakov, drugi vzorec krvi (rekonvalecentni vzorec) pa 14 dni kasneje. Svetuje se opravljanje obeh testov, da se poveča možnost za dokaz okužbe. Izolacijo virusa in serološko preiskavo krvi se lahko opravi na Veterinarski fakulteti. Pred odvzemom in oddajo vzorcev se posvetujte z Nacionalnim referenčnim laboratorijem za aviarno influenco NVI, VF (kontaktna številka 01 4779 245), za informacije o sami bolezni lahko kontaktirate Kliniko za zdravstveno varstvo in rejo konj (01 4779 329 ali 051 613 350).

Pri bolnih konjih je potrebno natančno spremljati telesno temperaturo in splošno počutje (apetit, blatenje, uriniranje). Popolna regeneracija dihalnih poti, ki jih je prizadel virus influence, je dolgotrajna, in lahko traja od 50 do 100 dni. Športni konji lahko čutijo posledice okužbe v obliki slabše športne pripravljenosti še šest mesecev po okužbi. Pri konjih, ki so pričeli trenirati ali tekmovati v fazi, ko dihalne poti niso popolnoma ozdravele, se lahko pojavijo kronične težave v dihalih in dolgotrajno zmanjšana zmožnost za optimalen športni napor. 

Prenos virusa iz obolelih na zdravo žival je pomemben faktor pri preprečevanju širjenja okužbe. Zelo učinkovita je osamitev okuženega konja s premestitvijo v drug prostor ali predel hleva, kjer je zmanjšan kontakt z ostalimi konji. V primeru okužb se odsvetuje premikanje/transport konj. Z upoštevanjem osnovnih biovarnostnih ukrepov kot so umivanje in razkuževanje rok ter uporaba čistih oblačil /obutve lahko dodatno zmanjšamo možnost prenosa virusa med konji. Zato je zelo pomembno, da za delo z okuženim ali sumljivim konjem uporabljajte posebna oblačila, obutev in gumijaste rokavice in poskrbite, da le-te ne bodo prišle v stik z drugimi konji oz. po stiku z okuženim konjem roke temeljito operete in razkužite. Virus influence je namreč zelo občutljiv na vsa običajna razkužila. Če je mogoče, se ljudje, ki skrbijo za obolelega konja, izogibajo stika z drugimi konji. V primeru pojava povišane telesne temperature, kašlja, nosnega izcedka, se posvetujte s svojim veterinarjem. Širjenje obolenja v čredi in stanje posameznih konj nadziramo z rednim merjenjem telesne temperature (dvakrat na dan). Noben konj, ki je prisoten na posestvu ob pojavu bolezni, naj ne zapusti posestva še tri tedne po prenehanju zadnjih bolezenskih znakov. Vrnitev športnih konjev v trening naj bo postopna s povečevanjem obremenitve skozi obdobje najmanj osmih tednov po prenehanju zadnjih bolezenskih znakov. 

Virus influence konj predstavlja zelo majhno tveganje za okužbo ljudi. Do sedaj še niso potrdili kliničnega obolenja pri ljudeh zaradi okužbe z virusom influence konj. Z virusom influence konj pa se lahko okužijo in zbolijo psi, ki lahko kažejo znake respiratorne bolezni. O primerih okuženih psov z virusom influence konj poročajo predvsem v ZDA, Združenem kraljestvu in v Avstraliji.