Informacije o nevarnostih koronavirusa COVID-19

Novi koronavirus so prvič ugotovili proti koncu leta 2019 na Kitajskem, v mestu Wuhan v provinci Hubei. Okužba se je hitro širila in povzroča nevarno obolenje dihal ljudi z okrog 2 % smrtnostjo obolelih. Virus je dobil ime "SARS-CoV-2"; bolezen, ki jo virus povzroča, pa je poimenovana "koronavirusna bolezen 2019" z okrajšavo "COVID-19". 

Različni koronavirusi tvorijo veliko družino Coronaviridae in so pogosto prisotni pri številnih vrstah živali, vključno z domačimi, kot so govedo, konji, prašiči, psi in mačke. Za okužbo gostitelja je potrebna nizka količina virusa, koronavirusne okužbe pa se lahko hitro razširijo. V redkih primerih lahko živalski koronavirusi okužijo ljudi in se nato širijo s človeka na človeka. Taka primera sta bila bolezni SARS in MERS pred nekaj leti, ki pa danes ne predstavljata večje nevarnosti in se ne širita.

V zgodnji fazi epidemije so številni bolniki ob izbruhu novega virusa COVID-19 v Wuhanu na Kitajskem imeli dokazano povezavo z osrednjo glavno tržnico (domnevni vir okužbe), kjer poteka prodaja morske hrane in različnih vrst živih živali, kar je kazalo na prenos novega virusa z živali (ob prehranjevanju) na ljudi. Pozneje se je pokazalo, da vse večjega števila obolelih epidemiološko ne morejo povezati z neposrednimi ali posrednimi stiki na tej tržnici ali z živalskimi proizvodi, kar je potrdilo prvotne sume o možnosti širjenja tega virusa s človeka na človeka. Prenos s človeka na človeka je bil kasneje potrjen tudi v številnih državah izven Kitajske. Iz nekaj mest poročajo, da se je po prvih ugotovljenih primerih v zelo kratkem času zelo povečalo število obolelih, predvsem v krajih z večjim številom okuženih ljudi, obstajajo pa tudi številni še nepojasnjeni načini okužbe.

Obolenja, ki jih povzročajo živalski koronavirusi se večinoma kažejo s prizadetostjo dihal in tudi prebavil. Okužba mačk s koronavirusom se kaže s povišano telesno temperaturo, spremlja jo izguba apetita, neaktivnost živali in izguba teže, ki jo v 90% primerov spremlja vnetje prebavil s pojavom tekočine v trebušni votlini. Pri psih poznamo črevesno in pljučno vrsto koronavirusa, ki ju povzročata dva različna virusa. Goveji koronavirus povzroča pri govedu tako imenovano zimsko drisko, isti virus pa najdemo med povzročitelji govejega respiratornega kompleksa. Konjski koronavirus pogosto ugotavljajo ob pojavu driske. Pri prašičih je dobro znana vrsta koronavirusa TGE, ki je tako kot virus PED tipičen črevesni virus. Splošno razširjen pa je tudi virus PRCV, ki povzroča blažja obolenja dihal pri prašičih. Tudi pri perutnini koronavirusi okužujejo dihala. VENDAR PA NOBEDEN OD TEH VIRUSOV NE PREHAJA Z ŽIVALI NA ČLOVEKA IN NE POVZROČA BOLEZNI PRI LJUDEH.

Do sedaj je bil prenos živalskega koronavirusa na človeka potrjen samo za virusa SARS in MERS, medtem ko za novi virus COVID-19 zaenkrat ni dokazov, da bi se lahko prenašal z ljudi na živali in nazaj z živali na ljudi. Vseeno je previdnost vedno dobrodošla. Zaščita pred potencialnim virom okužbe živalskega izvora zajema izogibanje nepotrebnim stikom z neznanimi živalmi in obvezno umivanje in razkuževanje rok po stiku z živalmi, poleg tega pa je potrebno poskrbeti, da so meso, mesni proizvodi in jajca pred zaužitjem dobro termično obdelani.