Seznam osebja v stalni pripravljenosti za potrebe nadzora.
Aviarna influenca: Obvestilo UVHVVR o spremembi ukrepov
Državno središče za nadzor bolezni (DSNB) je po preučitvi epizootiološke situacije glede aviarne influence v Sloveniji na včerajšnjem sestanku (26. 1. 2021) sprejelo sklep o spremembi ukrepov zaradi pojavov bolezni pri prostoživečih pticah. Zadnji pozitivni primer bolezni je bil ugotovljen 29. 12. 2020 pri labodu grbcu.
Sprememba ukrepov zaradi aviarne influence
Glede na trenutno situacijo je DSNB sprejel sledečo omilitev ukrepov:
- perutnino in ptice v ujetništvu je dovoljeno rediti v ograjenem prostoru na prostem, vendar mora biti živalim preprečen dostop do vodnih površin, do katerih dostopajo vodne ptice, krmiti in napajati pa jih je treba v zaprtih prostorih (v hlevu);
- če to ni izvedljivo, morajo biti živali nastanjene v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi, kot je veljajo do sedaj.
Sprejeti ukrepi veljajo od 27. 1. 2021 dalje. Več informacij o bolezni in ukrepih najdete na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Značilnosti virusa aviarne influence
Virusi aviarne influence so zelo spremenljivi, kar se kaže z detekcijo različnih variant podtipov na istem območju v istem časovnem obdobju. V Evropi je trenutno najpogostejši podtip H5N8, prisotna pa sta še H5N1 in H5N5, ki smo ga pri labodih poleg H5N8 potrdili tudi v Sloveniji. Novi podtipi virusov običajno nastanejo, ko v okuženem gostitelju izmenjajo gene z drugimi podtipi virusov aviarne influence. V zadnjem desetletju virusi visoko patogene aviarne influence pri perutnini povzročajo nepredvidljivo klinično sliko, ki se običajno kaže s povečanim poginom, ki je lahko od 3% do 100%, zmanjšano porabo krme in vode, slabšo nesnostjo, različno izraženimi respiratornimi znaki, drisko, živčnimi znaki ali pa nič od tega in okužba lahko poteka asimptomatsko (predvsem pri vrstah kot so race, gosi, fazani in druge).
Da bi pojav bolezni čimprej zaznali in kar najhitreje omejili njeno širjenje, je nujno, da imetniki perutnine, ki opazijo v svoji reji klinične znake, kot so povečan pogin, nezainteresiranost/apatičnost živali, kihanje, izcedke iz oči, nosnic ali živčne znake (nekoordinirano gibanje, krči in drugo), zmanjšano porabo krme ali vode, padec nesnosti, razbarvano ali mehko lupino, o tem takoj obvestijo svojega veterinarja.
