Splošni podatki

Članica UL: Veterinarska fakulteta 

Naziv nosilca projekta: UL VF

Status: nosilec

Šifra projekta/akronim projekta : C3330-17-529039

Naslov projekta: Presajanje celic v možgane miši kot model za zdravljenje možganskih poškodb

Financer: Republika Slovenija in Evropska unija (Evropski sklad za regionalni razvoj)

Obdobje financiranja: 1.8.2017 – 31.5.2020

Letni obseg FTE ali EUR: 48.840,00 EUR letno

Vodja (na VF): asist. – razisk. dr. Maša Čater

Veda: Biotehnologija

Sodelujoče RO: Animacel d.o.o.

Bibliografija:
ČATER, Maša, MAJDIČ, Gregor. Early postnatal maternal separation stress promotes hippocampus modifications in adult BALB/c mice. V: RITUPER, Boštjan (ur.), KORITNIK, Blaž (ur.). Book of abstracts, SiNAPSA Neuroscience Conference '19 - SNC'19, Ljubljana, Slovenia 20-21 September. Ljubljana: SiNAPSA, Slovenian Neuroscience Association. 2019, str. 62. http://www.sinapsa.org/SNC19/media/files/SNC19_Book_of_Abstracts.pdf.

ČATER, Maša. Stres in regeneracija možganov z matičnimi celicami. V: KOBAL, Edvard (ur.). Zbornik povzetkov, 24. Slovenski festival znanosti z mednarodno udeležbo, Narava, človek in eksperimenti, Ljubljana, 25. - 27. september 2018. Ljubljana: Ustanova Slovenska znanstvena fundacija: Univerza v Ljubljani: Lek. 2018, str. 35. http://www.u-szf.si/wp-content/uploads/2018/07/ZBORNIK-POVZETKOV-24.-SFZ.pdf.

ČATER, Maša. Bomo lahko odslej nevrodegenerativne bolezni zdravil z matičnimi celicami?. Esinapsa : spletna revija za znanstvenike, strokovnjake in nevroznanstvene navdušence, ISSN 2232-4178, 2018, št. 15. http://www.sinapsa.org/eSinapsa/stevilke/2018-15/231/bomo_lahko_odslej_nevrodegenerativne_bolezni_zdravili_z_maticnimi_celicami.

ČATER, Maša. Novosti iz celične in tkivne znanosti - poročilo s kongresa ACTC 2018. Esinapsa : spletna revija za znanstvenike, strokovnjake in nevroznanstvene navdušence, ISSN 2232-4178, 2018, št. 15. http://www.sinapsa.org/eSinapsa/stevilke/2018-15/235/novosti_iz_celicne_in_tkivne_znanosti_porocilo_s_kongresa_ACTC_2018.

ČATER, Maša. V 2017 korak naprej k uspešnejšemu zdravljenju bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi. Esinapsa : spletna revija za znanstvenike, strokovnjake in nevroznanstvene navdušence, ISSN 2232-4178, 2017, št. 14, avtorj. sl. http://www.sinapsa.org/eSinapsa/stevilke/2017-14/220/2017_uspesnejse_zdravljenje.

Vsebinski opis projekta

V zadnjih letih veliko pozornosti kot obet za zdravljenje številnih bolezni predstavlja regenerativna medicina z uporabo matičnih celic, izdelkov tkivnega inženirstva in kombinacijo matičnih celic ter naprednih biomaterialov. Cilj projekta je proučevanje vloge matičnih in drugih celic pri omejevanju in zdravljenju poškodb in prirojenih motenj v strukturi in delovanju centralnega živčnega sistema. Rezultati bodo služili kot podlaga za kasnejši prenos znanja v humano medicino in zdravljenje ljudi.

Optimizirali smo izolacijo in gojenje matičnih celic iz različnih linij miši ter iz različnih tkiv in ugotovili, da so potrebe po kisiku ter hranilih v rastnem mediju izredno specifične. V jedru raziskave smo se nato osredotočili na miši BALB/c, saj smo pri le-teh z optimizacijo rastnega gojišča v sodelovanju z Animacel d.o.o. dosegli najboljše rezultate pridobivanja matičnih celic (Slika 1). 

Slika 1: Mezenhimske matične celice, izolirane iz maščobe odrasle miši BALB/c in gojene v laboratoriju z uporabo modificiranega medija Animacel v hipoksičnih pogojih.

Za modelno poškodbo oziroma motnjo v strukturi in delovanju možganov smo izbrali spreminjanje hipokampusa zaradi stresa. V projektu smo se osredotočili na posledice zmernega postnatalnega stresa na hipokampus, telesno težo in obnašanje miši ter na izražanje nekaterih genov v možganih. Mišji mladiči so bili izolirani od mame in sorojencev dve uri na dan, vse od rojstva do odstavitve od mame (21. dan). V projektu sedaj proučujemo, ali lahko spremembe v hipokampusu stresiranih miši pozdravimo oziroma omilimo posledice s presaditvijo matičnih celic v osrednje območje hipokampusa s pomočjo stereotaksičnega injiciranja. Za presaditev uporabljamo mezenhimske matične celice iz maščobe, ki jih predhodno izoliramo iz odraslih miši in nagojimo v laboratoriju do ustreznega števila celic. Znano je, da stres zaradi sprememb v možganih povzroča slabšo sposobnost koncentracije, učenja, vpliva na slabšanje spomina ter povečuje možnost nastanka psihiatričnih bolezni. Zato za proučevanje učinkovitosti injiciranih celic pri zdravljenju možganskih sprememb zaradi stresa po presaditvi celic spremljamo obnašanje miši. Dovzetnost za depresivnemu podobno obnašanje spremljamo s saharozno preferenčnim testom, anskioznemu podobno obnašanje, gibanje miši, radovednost za novosti in stopnjo socialnosti pa s testi kot so test dvignjenega labirinta, test odprtega polja, test socialnosti in test svetlega in temnega prostora. Po injiciranju celic bomo spremljali tudi kaj se dogaja s samimi celicami po presaditvi in kako se obnašajo v možganih (preživetje, proliferacija). Vpliv injiciranih celic bomo spremljali s tehtanjem hipokampusa, analizo gostote hipokampusnih sinaps in z analizo izražanja genov, ki so pomembni pri telesnem odzivu na stres.

Sestava projekte skupine

1 raziskovalec: dr. Maša Čater, univ. dipl. bioteh.