Splošni podatki

Članica UL: Veterinarska fakulteta 
    
Naziv nosilca projekta: Veterinarska fakulteta UL

Status:  nosilec

Šifra projekta/akronim projekta: J4-1774

Naslov projekta: Uporaba probiotikov za nadzor kontaminacij rej perutnine s kampilobaktri in salmonelami

Financer: ARRS

Obdobje financiranja: 1. 7. 2019 - 30. 6. 2022

Letni obseg FTE ali EUR: 1,3 FTE

Vodja: dr. Matjaž Ocepek

Veda: Biotehnika/Veterina

Sodelujoče RO: SICRIS

Faze projekta

DS1: Analiza sestave mikrobne združbe v prebavilih piščancev kontrolne skupine proste S. Infantis 

DS2: Analiza sestave mikrobne združbe v prebavilih piščancev v odvisnosti od dodajanja probiotičnega pripravka 

DS3: Analiza stopnje kontaminacije piščančjih klavnih trupov s kampilobaktri in salmonelami 

DS4: Analiza in diseminacija rezultatov glede dodajanja probiotičnih pripravkov na perutninskih farmah 

Vsebinski opis projekta

Bakterije iz rodov Campylobacter in Salmonella so po vsem svetu glavni povzročitelji s hrano prenosljivih bakterijskih enteritisov pri ljudeh. Nadzor kampilobakterioze in salmoneloze otežuje prisotnost teh patogenov pri številnih vrstah živali kakor tudi njihova perzistenca v okolju. Eden glavnih rezervoarjev teh bakterij je perutnina, piščančje meso pa eno od najpomembnejših živil, s katerimi se kampilobaktri in salmonele prenašajo. Za zmanjšanje bremena teh bolezni pri ljudeh obstajata v veterinarski medicini dva ključna pristopa, in sicer (i) ukrepi na perutninskih farmah v smislu preprečevanja vnosa oz. zmanjševanja stopnje kolonizacije/števila teh bakterij v črevesju perutnine in (ii) ukrepi v klavnicah, s katerimi se poskuša čim bolj učinkovito preprečevati fekalno onesnaženje trupov. Na ravni farm lahko z različnimi biovarnostnimi ukrepi poskušamo preprečiti vnos kampilobaktrov in salmonel v objekt; nekatere serovare salmonel lahko uspešno nadziramo s preventivnimi zaščitnimi cepljenji, lahko pa tudi poskušamo uravnavati stopnjo črevesne kolonizacije živali s temi patogeni. V ta namen uporabljamo probiotike v krmi ali vodi za živali. Probiotične bakterije naj bi zasedle specifične niše v prebavnem traktu živali in tako izpodrinile neželene bakterije z zoonotskim potencialom, kot so kampilobaktri in salmonele, oziroma naj bi s svojimi metaboliti (npr. z za neželene bakterije bakteristatičnimi in baktericidnimi snovi) pozitivno delovale na črevesno mikrobioto živali. Probiotike lahko uporabljamo tudi za zmanjševanje prisotnosti patogenih bakterij v okolju, kot svojevrstno ˝selektivno˝ razkuževanje/čiščenje okolja. 

V okviru projekta želimo najprej preučiti sestavo bakterijske mikrobne združbe (mikrobiote) v fecesu živali v rejah prostih kampilobaktrov in/ali S. Infantis ter v pozitivnih rejah. S primerjavo rezultatov želimo ugotoviti morebiten vpliv sestave mikrobiote na dovzetnost brojlerjev za kolonizacijo s kampilobaktri ali salmonelami. 
V drugem delu projekta želimo preveriti vpliv delovanja izbranih probiotikov na sestavo mikrobiote v pozitivnih rejah brojlerjev ter s tem preučiti njihovo vlogo pri preprečevanju kolonizacije brojlerjev s kampilobaktri in S. Infantis iz farmskega okolja. 

Za zagotavljanje varne hrane želimo vpliv probiotikov preveriti tudi na klavni liniji s preverjanjem števila kampilobaktrov in S. Infantis na trupih piščancev.

Sestava projekte skupine

SICRIS