Splošni podatki

Članica UL: Veterinarska fakulteta 

Naziv nosilca projekta: Veterinarska fakulteta UL

Status:  nosilec

Šifra projekta/akronim projekta: J4-9321

Naslov projekta: Izboljšanje imunske odpornosti živali proti Mycobacterium avium subsp. paratuberculosis in toksinom bakterije Clostridium perfringens z uporabo protiteles pridobljenih iz kokošjih jajc

Financer: ARRS

Obdobje financiranja: 1. 7. 2018 - 30. 6. 2021

Letni obseg FTE ali EUR: 1,5 FTE

Vodja (na VF): dr. Matjaž Ocepek

Veda: Biotehnika/Veterina

Sodelujoče RO: SICRIS

Faze projekta

1. Priprava antigenov
2. Imunizacija kokoši
3. Izolacija IgY
4. Aplikacija IgY
5. Ocena uspešnosti zaščite

Vsebinski opis projekta

Bolezni prebavil predstavljajo najpogostejša obolenja gospodarskih živali. Problematična so tako z vidika ohranjanja zdravja živali kakor tudi z vidika ekonomske vzdržnosti proizvodnje živil živalskega izvora. Peroralno dajanje specifičnih protiteles je ena od možnih alternativ delovanja na okužbe prebavil pri ljudeh in živalih. V primerjavi s klasično antibiotično terapijo ima podobno kot cepljenje več prednosti:

• ne vodi do razvoja odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom in se lahko uporablja tudi preventivno, 
• deluje lahko na bakterijske in virusne okužbe, 
• ne deluje na normalno mikrobioto črevesja – manjša nevarnost sekundarnih okužb (C. difficile, …), 
• pri zdravljenih živalih ni ostankov zdravil.

V primerjavi s cepljenjem je peroralno dajanje specifičnih protiteles pogosto enostavnejša in cenejša možnost. Pri njihovi proizvodnji ni zahtev povezanih z rekombinantno tehnologijo in odpora javnosti v povezavi z genetsko spremenjenimi organizmi. Proizvodnja jajčnih beljakovin je tehnološko in cenovno ugodna ter lahko prilagodljiva v svojem obsegu, hkrati pa je neinvazivna in zato sprejemljiva široki javnosti. Tudi sama aplikacija je praviloma enostavnejša in cenejša. Poleg tega ne sproža nespecifičnega imunskega odziva, ki lahko moti uporabo cepiv.

Proizvodnja in uporaba protiteles pridobljenih iz kokošjih jajc v zadnjih letih močno pridobiva na pomenu. Razviti so že številni postopki za preprečevanje oziroma zdravljenje različnih bakterijskih in virusnih bolezni prebavil domačih živali. Vendar doslej še ni bilo uspešnega poskusa uporabe protiteles IgY za zaščito pred bakterijo Mycobacterium avium subsp. paratuberculosis (Map), ki povzroča paratuberkulozo – neozdravljivo kronično vnetno črevesno bolezen goveda in drugih prežvekovalcev. Učinkovita metoda za preprečevanje oziroma nadzor paratuberkuloze bi v svetovnem merilu pomenila pomemben preboj pri borbi proti eni od ekonomsko najpomembnejših bolezni prežvekovalcev. Če se bo izkazalo, da bodo IgY proti Map zaščitili živali pred boleznijo, bo proizvodnja takega sredstva pomenila veliko ekonomsko priložnost. Poleg tega bi z omejitvijo te zelo razširjene bolezni v Sloveniji občutno povečali ekonomsko učinkovitost reje prežvekovalcev ter s tem konkurenčnost tega pomembnega segmenta našega kmetijstva.

Prav tako bi bil povsem nov in izviren prispevek k znanosti, če bi nam uspelo pripraviti in učinkovito uporabiti protitelesa IgY proti toksinoma PFO in NetB, ki ju proizvaja bakterija Clostridium perfingens. Po nam dostopnih podatkih v literaturi uporaba teh protiteles za zaščito pred omenjeno bakterijo še ni bila opisana. C. perfingens povzroča nekrotični enteritis, eno najpogostejših in ekonomsko pomembnih bolezni pitovne perutnine v svetu. Tako bi pocenili perutninsko proizvodnjo ter zmanjšali uporabo antibiotikov. To bo zagotovo imelo pozitiven učinek na mednarodno konkurenčnost naše perutninske proizvodnje, ki sodi med najpomembnejše kmetijske panoge v Sloveniji. Z zmanjšano uporabo antibiotikov v perutninski proizvodnji pa bomo, neposredno preko zmanjšanja nevarnosti za ostanke zdravil v mesu in posredno z zmanjšanjem možnosti za naraščanje odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom, poskrbeli za varovanje zdravja ljudi. 

Omenjena obetavna tehnologija še ni bila praktično uporabljena za nadzor katerekoli bolezni v Evropski uniji (EU), vendar lahko pričakujemo, da se bo to, tudi zaradi povečanih težav z odpornostjo bakterij proti protimikrobnim zdravilom, v bližnji prihodnosti spremenilo. Tako bodo izkušnje, ki si jih bomo pridobili z delom na tem projektu, pomembne tudi pri razvoju in vpeljavi omenjene tehnologije za nadzor drugih bolezni.

Sestava projekte skupine

SICRIS