Statistični podatki

Digitalno upravljanje izbruhov bolezni živali in zoonoz

V4-2427

Logotip ARIS in MKGP

 

Splošni podatki

 

Članica UL

Veterinarska fakulteta

 

Status

nosilec  

Šifra projekta/akronim projekta

V4-2427  

Naslov projekta

Digitalno upravljanje izbruhov bolezni živali in zoonoz  

Financer

ARIS 50% in MKGP 50%  

Obdobje financiranja

1.9.2024 do 31.8.2027  

Letni obseg FTE ali EUR

66.667 EUR oz. 0,57 FTE

 

Vodja na VF

Tanja Knific (38142)  

Veda

4.04.02 - Biotehnika/Veterina/Animalna patologija in epizootiologija  

 

Vsebinski opis projekta

Evropska unija se vsakodnevno sooča z izbruhi zoonoz, ki predstavljajo zdravstveno tveganje za prebivalstvo, in izbruhi posebno nevarnih bolezni živali, ki povzročajo velike gospodarske izgube v kmetijstvu ter posledično vplivajo na dobrobit prebivalstva in politične odločitve. Obvladovanje teh bolezni zahteva hitro ukrepanje veterinarskih služb (Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Nacionalni veterinarski inštitut in Veterinarska fakulteta UL), ki zagotavljajo spremljanje stanja, preprečevanje vnosa in omejitev širjenja bolezni. Kužne bolezni živali znižujejo proizvodnjo, povzročajo stroške zdravljenja, predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in živali ter vplivajo na trg in mednarodno trgovino. Cilji kontrolnih programov so dokazovanje odsotnosti bolezni, zgodnje odkrivanje, nadzor širjenja ali izkoreninjenje bolezni, za kar je bistveno sprotno zbiranje in posredovanje podatkov. Z uporabo epidemioloških podatkov in analizo tveganj lahko države ocenijo širjenje bolezni in sprejmejo pravočasne ukrepe. Razvoj standardov, ki temeljijo na rezultatih namesto na vhodnih zahtevah, omogoča učinkovitejše programe nadzora. Projekti (STOC free in RISKSUR) so opredelili potrebne demografske podatke, podatke o dejavnikih tveganja in podatke o nadzornih programih, kar omogoča natančnejše modeliranje in spremljanje zdravja živali. Modeliranje bolezni z uporabo epidemioloških modelov, kot so analize dreves odločanja in Bayesovi modeli, omogoča ocenjevanje smeri širjenja epidemij, identifikacijo tveganih območij in načrtovanje učinkovitih ukrepov za obvladovanje bolezni. Vsemu naštetemu pa je skupna zahteva po kakovostnih podatkih in ustrezni infrastrukturi. Projekt bo rezultat tesnega sodelovanja med veterinarsko stroko in razvijalci programske opreme, saj bo vključeval integracijo obstoječih informacijskih sistemov (EPI, VOLOS, WBT, GIS) ter zbiranje in deljenje podatkov o pojavih bolezni v realnem času, kar bo omogočilo učinkovito upravljanje bolezni živali, primerjavo rezultatov z drugimi državami in podporo razvoju sodobnih epidemioloških metod. Integracija bo prav tako omogočila boljše sodelovanje veterinarskih služb z lovci, gozdnimi delavci in rejci, kar bo izboljšalo odzivnost in učinkovitost ukrepov. Cilji projekta vključujejo: analizo trenutnih zmogljivosti in možnosti povezovanja med obstoječimi informacijskimi sistemi, ažurno zbiranje podatkov o pojavih bolezni, poginih in lokacijah za učinkovito obvladovanje izbruhov, koordinacijo državnega in lokalnega središča za nadzor bolezni, uporabo geografskih podatkov za hitro določanje okuženih in ogroženih območij, strateško načrtovanje ukrepov za zajezitev izbruhov in zmanjšanje ekonomskih škod, podporo pri pripravi poročil in obveščanje stroke ter javnosti, povezavo podatkov iz različnih informacijskih sistemov za boljšo analizo in upravljanje podatkov, ter katalog podatkov z ocenjeno kvaliteto in virom podatkov ter primere dostopnih podatkov za vsako živalsko vrsto za specifično bolezen, ki lahko služijo za standarde, ki temeljijo na rezultatih. Projekt razvoja digitalne podpore za nadzor bolezni živali bo imel pomemben vpliv na znanost, gospodarstvo in družbo. Vzpostavitev napredne tehnične infrastrukture bo omogočila uporabo vrhunskih informacijskih standardov in naprednih epidemioloških metod v veterini, kar bo izboljšalo kakovost podatkov in omogočilo mednarodno primerjavo kontrolnih ukrepov. Na gospodarskem področju bo digitalizacija nadzora bolezni živali omogočila hitro in učinkovito ukrepanje ob izbruhih, zmanjšala gospodarske škode in izboljšala produktivnost ter optimizirala uporabo človeških virov in zmanjšala javnozdravstvene stroške. Družbeni pomen projekta se kaže v boljši sledljivosti agroživilske verige, kar bo povečalo zaupanje potrošnikov v varnost hrane, ter v večji transparentnosti in informiranosti glede ukrepov za obvladovanje bolezni, s čimer bo projekt prispeval k boljšemu obvladovanju kriznih situacij in zaščiti javnega zdravja.

 

Sestava projekte skupine

Digitalno upravljanje izbruhov bolezni živali in zoonoz