V4-2427

Digitalno upravljanje izbruhov bolezni živali in zoonoz
Splošni podatki
Članica UL |
Veterinarska fakulteta |
|
Status |
nosilec | |
Šifra projekta/akronim projekta |
V4-2427 | |
Naslov projekta |
Digitalno upravljanje izbruhov bolezni živali in zoonoz | |
Financer |
ARIS 50% in MKGP 50% | |
Obdobje financiranja |
1.9.2024 do 31.8.2027 | |
Letni obseg FTE ali EUR |
66.667 EUR oz. 0,57 FTE |
|
Vodja na VF |
Tanja Knific (38142) | |
Veda |
4.04.02 - Biotehnika/Veterina/Animalna patologija in epizootiologija |
Vsebinski opis projekta
Evropska unija se vsakodnevno sooča z izbruhi zoonoz, ki predstavljajo zdravstveno tveganje za prebivalstvo, in izbruhi posebno nevarnih bolezni živali, ki povzročajo velike gospodarske izgube v kmetijstvu ter posledično vplivajo na dobrobit prebivalstva in politične odločitve. Obvladovanje teh bolezni zahteva hitro ukrepanje veterinarskih služb (Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Nacionalni veterinarski inštitut in Veterinarska fakulteta UL), ki zagotavljajo spremljanje stanja, preprečevanje vnosa in omejitev širjenja bolezni. Kužne bolezni živali znižujejo proizvodnjo, povzročajo stroške zdravljenja, predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in živali ter vplivajo na trg in mednarodno trgovino. Cilji kontrolnih programov so dokazovanje odsotnosti bolezni, zgodnje odkrivanje, nadzor širjenja ali izkoreninjenje bolezni, za kar je bistveno sprotno zbiranje in posredovanje podatkov. Z uporabo epidemioloških podatkov in analizo tveganj lahko države ocenijo širjenje bolezni in sprejmejo pravočasne ukrepe. Razvoj standardov, ki temeljijo na rezultatih namesto na vhodnih zahtevah, omogoča učinkovitejše programe nadzora. Projekti (STOC free in RISKSUR) so opredelili potrebne demografske podatke, podatke o dejavnikih tveganja in podatke o nadzornih programih, kar omogoča natančnejše modeliranje in spremljanje zdravja živali. Modeliranje bolezni z uporabo epidemioloških modelov, kot so analize dreves odločanja in Bayesovi modeli, omogoča ocenjevanje smeri širjenja epidemij, identifikacijo tveganih območij in načrtovanje učinkovitih ukrepov za obvladovanje bolezni. Vsemu naštetemu pa je skupna zahteva po kakovostnih podatkih in ustrezni infrastrukturi. Projekt bo rezultat tesnega sodelovanja med veterinarsko stroko in razvijalci programske opreme, saj bo vključeval integracijo obstoječih informacijskih sistemov (EPI, VOLOS, WBT, GIS) ter zbiranje in deljenje podatkov o pojavih bolezni v realnem času, kar bo omogočilo učinkovito upravljanje bolezni živali, primerjavo rezultatov z drugimi državami in podporo razvoju sodobnih epidemioloških metod. Integracija bo prav tako omogočila boljše sodelovanje veterinarskih služb z lovci, gozdnimi delavci in rejci, kar bo izboljšalo odzivnost in učinkovitost ukrepov. Cilji projekta vključujejo: analizo trenutnih zmogljivosti in možnosti povezovanja med obstoječimi informacijskimi sistemi, ažurno zbiranje podatkov o pojavih bolezni, poginih in lokacijah za učinkovito obvladovanje izbruhov, koordinacijo državnega in lokalnega središča za nadzor bolezni, uporabo geografskih podatkov za hitro določanje okuženih in ogroženih območij, strateško načrtovanje ukrepov za zajezitev izbruhov in zmanjšanje ekonomskih škod, podporo pri pripravi poročil in obveščanje stroke ter javnosti, povezavo podatkov iz različnih informacijskih sistemov za boljšo analizo in upravljanje podatkov, ter katalog podatkov z ocenjeno kvaliteto in virom podatkov ter primere dostopnih podatkov za vsako živalsko vrsto za specifično bolezen, ki lahko služijo za standarde, ki temeljijo na rezultatih. Projekt razvoja digitalne podpore za nadzor bolezni živali bo imel pomemben vpliv na znanost, gospodarstvo in družbo. Vzpostavitev napredne tehnične infrastrukture bo omogočila uporabo vrhunskih informacijskih standardov in naprednih epidemioloških metod v veterini, kar bo izboljšalo kakovost podatkov in omogočilo mednarodno primerjavo kontrolnih ukrepov. Na gospodarskem področju bo digitalizacija nadzora bolezni živali omogočila hitro in učinkovito ukrepanje ob izbruhih, zmanjšala gospodarske škode in izboljšala produktivnost ter optimizirala uporabo človeških virov in zmanjšala javnozdravstvene stroške. Družbeni pomen projekta se kaže v boljši sledljivosti agroživilske verige, kar bo povečalo zaupanje potrošnikov v varnost hrane, ter v večji transparentnosti in informiranosti glede ukrepov za obvladovanje bolezni, s čimer bo projekt prispeval k boljšemu obvladovanju kriznih situacij in zaščiti javnega zdravja.
Sestava projekte skupine
Dežurni veterinar
Nujna veterinarska pomoč za pse in mačke in telefonska številka stalne pripravljenosti.
Knjižnica
Bogat izbor domače in tuje strokovne literature s področja veterinarske medicine in drugih ved.
Sprejem vzorcev
Vzorce sprejemamo na večih lokacij po vsej Sloveniji. Oglejte si kje vse.
Lokacija
Gerbičeva 60
SI-1000 Ljubljana
Slovenija
Main navigation
-
Izobraževanje
- Informativni dan
- Zakaj postati veterinar?
- Dodiplomski študij
- Podiplomski študij
- Pripravništvo
- Poletne šole
- Permanentno izobraževanje
- Strokovno izpopolnjevanje
- Mednarodna dejavnost
- Mednarodna dejavnost - Tuji študentje
- Po kreativni poti do znanja
- Tutorstvo
- Obštudijske dejavnosti
- Karierni centri UL
- Alumni
- Študentske organizacije in društva
- Kakovost študija
- Klinike
- Diagnostika
- Dobrobit
- NVI
- Raziskovanje
- O nas
- Hub