Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila
Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila - KOPOP (ukrep 10)
Cilj teh plačil je zmanjšati vplive kmetovanja na okolje.
Pričakuje se, ohranjanje krajine in biotsko raznovrstnost, prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam ter ustrezno gospodarjenje z vodami.
Pričakovani rezultati
Ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam.
Ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep KOPOP) podpira kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji in je namenjen spodbujanju nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, ki so usmerjene v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam. Plačila spodbujajo izvajanje kmetijskih praks, ki presegajo obvezne standarde, to je običajno kmetijsko prakso. To niso dohodkovna plačila, ampak plačila za kritje dodatnih stroškov in izgube prihodka zaradi izvajanja nadstandardnih zahtev ukrepa KOPOP. S temi plačili se kmeta »nagradi« kot skrbnika okolja, ki s svojimi aktivnostmi poleg pridelave hrane, ohranja naravo, varuje vode in tla, vzdržuje krajino, zagotavlja pa tudi izvajanje družbeno pomembnih storitev in neblagovnih javnih dobrin.
Operacija Trajno travinje II
Namenjena je ohranjanju biotske raznovrstnosti in zmanjševanju emisij didušikovega oksida ter amonijaka.
Operacija »Trajno travinje II« pomeni spremembo obstoječih kmetijskih praks. Namenjena je ohranjanju biotske raznovrstnosti in zmanjševanju emisij didušikovega oksida ter amonijaka. Za operacijo velja omejitev intenzivnosti gospodarjenja z največjo dovoljeno obtežbo kmetijskih zemljišč z živino. Operacijo izvajajo kmetijska gospodarstva, ki nimajo travnikov velikosti nad 1 ha in se zato ne morejo vključiti v operacijo Trajno travinje I.
Operacija Posebni traviščni habitati
Ohranjanje kvalifikacijskih travniških habitatnih tipov in travniških kvalifikacijskih vrst območij Natura 2000 ter travnikov, ki so vrstno raznoliki in pestri.
Operacija »Posebni traviščni habitati« pomeni spremembo obstoječih kmetijskih praks in se izvaja na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, kjer se pojavljajo vrste in habitatni tipi, katerih stanje ohranjenosti je neposredno odvisno od izvajanja (ne)ustrezne kmetijske rabe. Namenjena je ohranjanju kvalifikacijskih travniških habitatnih tipov in travniških kvalifikacijskih vrst območij Natura 2000 (prosto živeče rastline, metulji, ptice ipd.) ter travnikov, ki so vrstno raznoliki in pestri.
Operacija Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri
Zagotavljanje sobivanja z velikimi zvermi (rjavim medvedoma in volkom) in ohranjanju ugodnega stanja njihovih populacij, kakor tudi kvalifikacijskih travniških habitatnih tipov in vrst na območjih Natura 2000.
Operacija »Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri« pomeni spremembo obstoječih kmetijskih praks. Namenjena je zagotavljanju sobivanja z velikimi zvermi (rjavim medvedoma in volkom) in ohranjanju ugodnega stanja njihovih populacij, kakor tudi kvalifikacijskih travniških habitatnih tipov in vrst na območjih Natura 2000. Na veterinarski fakulteti za namene varovanja črede pred zvermi uporabljamo pašo živali v 170 cm visokih elektromrežah. Čez dan pa se živali pasejo ob stalni prisotnosti pastirja.
Operacija Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje
Ohranjanje lokalnih pasem domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, njihove genske raznovrstnosti in preprečevanju izgube biološkega materiala, prilagojenega določenemu okolju.
Operacija »Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje« pomeni spremembo obstoječih kmetijskih praks in je namenjena ohranjanju lokalnih pasem domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, njihove genske raznovrstnosti in preprečevanju izgube biološkega materiala, prilagojenega določenemu okolju. Lokalne pasme domačih živali vključujejo avtohtone in tradicionalne pasme goveda, konjev, prašičev, ovc, koz in kokoši. Pri nas ISTRSKA PRAMENKA, ki se v Sloveniji gojijo že stoletja, sedaj pa jim zaradi nižje proizvodnje v primerjavi s tujerodnimi pasmami pada številčnost v rejah po Sloveniji in je to število že tako nizko, da je že skoraj onemogočeno razmnoževanje brez parjenja v sorodu. V Sloveniji je le še 700 ovac Istrske pramenke, od katerih jih na Veterinarski fakulteti redimo 450.
Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (ukrep 13)
Cilj teh plačil je ohraniti obdelanost kmetijskih zemljišč, ohraniti poseljenosti podeželskih območij in zagotavljati javne koristi na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD).
Pričakovani rezultati
Plačila OMD bodo prispevala k ohranjanju in spodbujanju sonaravnih sistemov kmetovanja, ohranjanju kulturne krajine podeželskih območij ter trajnostni rabi kmetijskih zemljišč.
Povzetek
Slovenija ima velik del površin na območjih ki so za obdelovanje težavnejša in zato težko konkurirajo drugim, zato se kmetijstvo na teh območjih opušča, krajina se zarašča, izgublja se biotska pestrost rastlin in živali Z dodelitvijo teh sredstev pa se stimulira ljudi ,da ne zapuščajo podeželja in se pričakuje, da ohranjajo kulturno krajino ter trajnostna izrabljajo zemljišča. Tako se ljudje iz mestnih središč (Slovenije in drugih držav) ob prostem času še vedno lahko sprehodijo po pokošenih travnikih in nezaraščenih pašnikih polnih cvetic, ptic in drugih živali.
Glavne aktivnosti
Z vzdrževanjem kmetijskih zemljišč v proizvodni funkciji ohranjamo ne le proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, pač pa tudi razpoložljiv naravni vir, ki je življenjski in gospodarski prostor za domačine kot tudi prostor za rekreacijo in preživljanje prostega časa za ljudi izven teh območij.
Dobrobit živali (ukrep 14)
Cilj teh plačil je spodbuditi rejce k izvajanju nadstandardnih oblik reje živali.
Pričakovani rezultati
Pozitivni vpliv nadstandardnih oblik reje živali na počutje živali in proizvodne rezultate ter kakovost živil živalskega izvora.
Povzetek
Zdravje in dobrobit živali sta pomembna tudi z vidika zdravja ljudi, saj gre za osnovna pogoja, ki vplivata na kakovost živil živalskega izvora. Etično in odgovorno ravnanje z živalmi ter kakovost živil so pomembni cilji, ki jih skuša doseči večina razvitih držav. Zaradi zavedanja, ki ga priznava Lizbonska pogodba, da so živali čuteča bitja, ki čutijo ugodje in bolečino, je potrebno zagotoviti, da pogoji bivanja in postopki pri ravnanju z rejnimi živalmi ne vključujejo aktivnosti, ki negativno vplivajo na dobrobit živali.
Glavne aktivnosti
Izvajanje načinov in oblik reje živali, ki upoštevajo vidike dobrobiti živali, ki presegajo predpisane zahteve ravnanja ali običajno rejsko prakso.
Povezava na spletno stran Evropske komisije, namenjene EKSRP
