
1. letnik
Predstavitev
V 1. letniku je poudarek na osnovnih predmetih kot so anatomija, biokemija, genetika in zgradba celice ter tkiv, vendar pa se študenti učijo tudi rejo, prehrano in pasme živali. Na terenskih vajah se spoznajo z načini reje živali.
Obvezni predmeti
P - predavanja
S - seminarji
V - vaje
KV - klinične vaje, izvajajo se praviloma v 8 skupinah
DOŠ - druge oblike študija
SDŠ - samostojno delo študenta
US - ure skupaj
ECTS - European Credit Transfer System (ECTS)
Zimski semester
Predmet |
Nosilec |
P |
S |
V |
KV |
DOŠ |
SDŠ |
US |
ECTS |
Biologija celice | Milka Vrecl Fazarinc | 33 | 15 LAB | 72 | 120 | 4 | |||
Anatomija domačih živali | Gregor Fazarinc | 60 |
15 LAB 75 VPP |
150 | 300 | 10 | |||
Biokemija 1 | Petra Zrimšek | 65 |
34 LAB |
51 | 150 | 5 | |||
Higiena živali, fiziologija prehrane in okoljsko upravljanje |
Štefan Pintarič, Breda Jakovac Strajn |
65 | 5 |
32 LAB 4 LAB* |
10 TV | 94 | 210 | 7 | |
Izbirni predmet 1 | 3 |
LAB - laboratorijske vaje, velike skupine, izvajajo se praviloma v 4 skupinah; LAB* - laboratorijske vaje, male skupine, izvajajo se praviloma v 5 skupinah; SV - seminarske vaje; TV - terenske vaje, izvajajo se praviloma v 1 skupini; VPP - vaje v posebnih pogojih dela, izvajajo se praviloma v 7 skupinah
Letni semester
Predmet |
Nosilec |
P |
S |
V |
KV |
DOŠ |
SDŠ |
US |
ECTS |
Anatomija domačih živali | Gregor Fazarinc | 45 |
30 LAB 60 VPP |
75 | 210 | 7 | |||
Biokemija 1 | Petra Zrimšek | 40 |
15 LAB |
35 | 90 | 3 | |||
Krmne, strupene in zdravilne rastline | Klemen Eler | 15 | 15 LAB | 10 TV | 50 | 90 | 3 | ||
Histologija z embriologijo 1 | Milka Vrecl Fazarinc | 30 | 30 LAB | 90 | 150 | 5 | |||
Genetika |
Jelka Zabavnik Piano |
45 | 5 | 10 LAB | 60 | 120 | 4 | ||
Živinoreja | Peter Dovč | 49 |
6 SV 30 LAB |
10 TV | 85 | 180 | 6 | ||
Izbirni predmet 2 | 3 |
LAB - laboratorijske vaje, velike skupine, izvajajo se praviloma v 4 skupinah; LAB* - laboratorijske vaje, male skupine, izvajajo se praviloma v 5 skupinah; SV - seminarske vaje; TV - terenske vaje, izvajajo se praviloma v 1 skupini; VPP - vaje v posebnih pogojih dela, izvajajo se praviloma v 7 skupinah
Nosilec: Milka Vrecl Fazarinc
Seznanitev z zgradbo, funkcijo in molekularno organizacijo celice, s poudarkom na evkariontski živalski celici, njenih ultrastrukturnih posebnostih in dejavnostni povezavi med zgradbo in funkcijo.
Nosilec: Gregor Fazarinc
Spoznavanje zgradbe organskih sistemov in organov, medsebojnih odnosov različnih anatomskih struktur na določenem delu telesa in medsebojne primerjave zgradbe organskih sistemov pri različnih živalskih vrstah; poudarek je na anatomiji domačih sesalcev (konj, prežvekovalci, mesojedi, prašič, kunec) in domačih ptic (kokoš).
Nosilec: Petra Zrimšek
Predmet posreduje znanja o osnovnih fizikalnih in kemijskih zakonih in reakcijah, ki enako kot za neživo naravo, veljajo za žive organizme. Predstavi osnovne biomolekule, njihove interakcije v procesih metabolizma ter drugih biokemijskih procesih v živih organizmih ter regulatorne mehanizme teh procesov. Predstavljene so tudi osnovne eksperimentalne metode, ki se uporabljajo v raziskovalne ali analitske namene.
Nosilec: Štefan Pintarič, Breda Jakovac Strajn
Spoznavanje z vlogo higiene živali in fiziologijo prehrane v trajnostni živinoreji; predstavitev temeljne fiziološke in etološke potrebe rejnih živali, vplive različnih tehnologij živinoreje na okolje, nastajanje, uporabo in ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi ter možnosti za ustrezno upravljanje in trajnostno gospodarjenje z okoljem; temeljna znanja o prehrani živali, krmi, lastnostih in kakovosti krmil, krmnih mešanic in dodatkov krmi, o prehranskih potrebah posameznih vrst in kategorij živali.
Predstavitev osnov etike in novih trendov v dobrobiti živali ter pomembnost vloge odnosa človek/žival.
Nosilec: Klemen Eler
Spoznavanje biološkega bistva rastlin, njihovo zgradbo na celični in snovni ravni; skupne in različne lastnosti rastlin, gliv in živali na celični ravni in višjih ravneh organizacije, soodvisnost organizmov; osnove za določanje krmne vrednosti, zdravilnosti in strupenosti; rastline kot vir hrane za rastlinojede živali; spoznavanje najvažnejših skupin krmnih, strupenih in zdravilnih rastlin v Sloveniji.
Nosilec: Milka Vrecl Fazarinc
Predmet proučuje zgradbo in funkcijo celic ter razvoj, zgradbo in funkcionalni pomen tkiv na ravni svetlobne in elektronske mikroskopije.
Nosilec: Jelka Zabavnik Piano
Spoznavanje dednega materiala in dedovanja, nastankov mutacij in variabilnosti organizmov. Je osnova za razumevanje fiziologije in patologije, odnosa med gostiteljem in parazitom, evolucije osebkov in populacije ter dedovanja gospodarskih lastnosti in selekcije. Pri predmetu so predstavljene tudi osnove metod molekularne in rekombinantne genetike, ki se uporabljajo pri diagnostiki dednih in nekaterih kužnih bolezni živali.
Nosilec: Peter Dovč
Seznanjanje z osnovami na katerih temelji delo v živinoreji, seznanjanje z nekaterimi praktičnimi problemi v živinoreji; selekcija živali, najpomembnejše pasme domačih živali, rejski sistemi živali, osnove živinorejske ekonomike.
Izbirni predmeti 1. in 2. letnika
P - predavanja
S - seminarji
V - vaje
KV - klinične vaje, izvajajo se praviloma v 8 skupinah
DOŠ - druge oblike študija
SDŠ - samostojno delo študenta
US - ure skupaj
ECTS - European Credit Transfer System (ECTS)
Zimski semester
Predmet |
Nosilec |
P |
S |
V |
KV |
DOŠ |
SDŠ |
US |
ECTS |
Angleški jezik | Andreja Drašler | 45 TJ | 45 | 90 | 3 | ||||
Veterinarska informatika | Miha Mraz | 30 |
15 LAB |
45 | 90 | 3 | |||
Biofizikalne osnove kliničnih diagnostičnih metod | Jure Derganc | 15 | 15 |
15 LAB |
45 | 90 | 3 | ||
Alternativni trajnostni viri prehranskih beljakovin 1 | Breda Jakovac Strajn | 10 | 20 | 60 | 90 | 3 | |||
COD - zunanji izbirini predmet | Po izbiri | 3 |
1 Predmet se izvaja v 1., 2., 3. in 4. letniku
LAB - laboratorijske vaje, velike skupine, izvajajo se praviloma v 4 skupinah; TJ - tuj jezik, 30 študentov v skupini
Letni semester
Predmet |
Nosilec |
P |
S |
V |
KV |
DOŠ |
SDŠ |
US |
ECTS |
Veterinarsko medicinska terminologija | Jelena Isak Kres | 30 | 60 | 90 | 3 | ||||
Zgodovina veterinarske medicine | Andrej Pengov | 30 |
|
60 | 90 | 3 | |||
Komunikacijske veščine v veterinarski medicini 1 | Metka Kuhar | 15 | 30 |
|
45 | 90 | 3 | ||
Metodologija znanstvenoraziskovalnega dela | Jelka Zabavnik Piano | 15 | 15 | 60 | 90 | 3 | |||
COD - zunanji izbirni predmet | Po izbiri | 3 |
Vsak izbirni predmet je možno med študijem vpisati samo enkrat. Po predhodnem soglasju Komisije za študentske zadeve lahko študent 5 odstotkov kreditnih točk programa doseže z zunanjo izbirnostjo splošnih izbirnih predmetov ter obveznih splošnih predmetov v programih na UL ali drugih univerzah v Sloveniji.
Prodekan za izobraževalno dejavnost lahko po zaključenem vpisu na študentovo pisno in utemeljeno obrazložitev odobri menjavo izbirnega predmeta do konca prvega tedna v oktobru in o tem obvesti KŠZ, kasneje menjave izbirnih predmetov niso več možne.
Študent lahko, po predhodnem soglasju Komisije za študentske zadeve oz. koordinatorja za mednarodno dejavnost, del študijskega programa prenese iz katerega koli programa študija veterinarske medicine na veterinarski izobraževalni ustanovi, navedeni v seznamu verificiranih ustanov EAEVE (European Association of Establishments for Veterinary Education).
Nosilec: Andreja Drašler
Analiza in interpretacija izbranih strokovnih besedil s področja veterinarske medicine in medicine.
Nosilec: po izbiri
Nosilec: Miha Mraz
Seznanjanje s teoretičnimi osnovami, predvsem pa s praktičnim znanjem uporabe sodobne informacijske tehnologije na področju veterinarske medicine; seznanjanje z računalniki in omrežji, najbolj razširjeni in uporabljeni računalniški programi in njihova uporaba, baze podatkov in informacijski sistemi, elektronski informacijski viri s področja veterinarske medicine.
Nosilec: Jelena Isak Kres
Pri tem predmetu se študenti veterinarske medicine seznanijo z osnovami latinščine, spoznajo najpogostejše skupine latinskih in grških besed, ki se uporabljajo v veterini in medicini, pravilno se naučijo uporabljati strokovne izraze in izpeljanke. Na izbranih primerih vidijo, kako tvorimo in slovenimo medicinske izraze, pri nekaterih besedah pa tudi, kakšna je njihova etimologija.
Tako dobijo teoretično podlago za pravilno uporabo strokovnih izrazov, ki zagotavlja enotnost in nedvoumnost v mednarodnem poimenovanju. Znanje, ki si ga pridobijo, je pomembno za razumevanje izrazoslovja v veterinarski medicini in za splošno razgledanost.
- Izgovarjava in naglas v latinščini;
- samostalniki vseh petih deklinacij (prepoznavanje oblik na podlagi končnic, aktivno tvorjenje genetiva);
- glagol esse in aktivne oblike glagolov vseh štirih konjugacij v prezentu;
- particip prezenta in perfekta;
- tvorjenje in slovenjenje medicinskih izrazov in besedni red;
- etimologija medicinskih izrazov;
- grška pisava in najpogostejše grške besede za bolezni.
Nosilec: Andrej Pengov
Seznanjanje z razgibano zgodovino živinozdravstva od prazgodovine do današnjih dni.
Nosilec: Metka Kuhar
Seznanjanje z nekaterimi teoretskimi osnovami komunikologije, predvsem pa s praktičnim komunikacijskim pristopom med veterinarji in strankami, mediji in nadrejenimi veterinarskimi ustanovami.
V zadnjih letih vse več raziskav kaže na izjemen pomen obvladovanja komunikacijskih veščin v veterinarski praksi, ki se neredko postavljajo ob bok kliničnim veščinam. Študenti imajo pri tem predmetu že v času študija možnost, da spoznajo ključne značilnosti učinkovite in zadovoljujoče komunikacije s strankami (npr. vzpostavljanje stika, aktivno poslušanje, empatična drža itd.), vključno z optimalnim strukturiranjem veterinarskega posveta in vpogledom v komunikacijski vidik specifičnih situacij, ki so poseben izziv (evtanazija, urgenca, sporočanje lastnih napak, reševanje konfliktnih situacij itd.). Komunikacijske značilnosti obravnavamo v kontekstu družbenih trendov, kot so spreminjanje vezi med ljudmi in živalmi ter spreminjanje narave odnosa zdravnik/veterinar-stranka. Velik del predmeta je praktične, izkustvene narave in obsega delo v diadah in manjših skupinah, igre vlog, ogled posnetkov veterinarskih posvetov, predstavitve strokovnih prispevkov iz tematik predmeta itd. Predmet zahteva sprotno aktivno sodelovanje, poleg se ocena sestavi iz zaključnega izpita ali raziskovalne naloge (opcijsko/po izbiri študenta).
Nosilec: Jelka Zabavnik Piano
Spoznavanje znanosti kot dinamičnega sistema preverjenih, družbeno pomembnih, splošno veljavnih informacij o naravi, človeku in družbi ter proučevanje odnosa med znanostjo in stroko. Specifične kompetence, ki se razvijejo pri predmetu, so poznavanje značilnosti znanstvenoraziskovalnega dela in uporaba znanja iz tega predmeta za kritično branje strokovne in znanstvene literature, pisanje strokovnih člankov, načrtovanje in izdelava lastnega raziskovalnega dela ter predstavitev rezultatov svojega dela.
Uvodnemu predavanju sledi delo v obliki delavnic, diskusij in samostojnega dela. Učili se bomo iskati ustrezno literaturo, jo kritično ovrednotiti, poiskati raziskovalni problem, pripravili bomo načrt raziskovanja in opravili raziskavo. Rezultate raziskave bomo predstavili v pisni in ustni obliki. Pridobljeno znanje je uporabno za študij in učenje, izdelavo seminarskih in raziskovalnih nalog. Pri opravljanju poklicnega dela spodbuja vseživljenjsko izobraževanje in pridobivanje znanja iz izkustveno pridobljenih virov.
Nosilec: Jure Derganc
Sodobne diagnostične metode so z razvojem tehnologije postale dostopne vsakomur in so nepogrešljivo orodje pri zdravljenju v vsaki veterinarski ordinaciji. Bolje kot veterinar razume delovanje teh metod, bolje lahko z njimi zdravi svoje paciente. Pri predmetu »Biofizikalne osnove kliničnih diagnostičnih metod« bomo razložili nekatere osnovne fizikalne zakonitosti, na katerih temeljijo sodobne diagnostične metode, ter podrobneje spoznali osnovne principe delovanja ultrazvočnega slikanja, rentgena, CT, magnetne resonance, EKG, pulzne oksimetrije, merjenja krvnega tlaka ipd.
Nosilec: Breda Jakovac Strajn
Glavna navigacija
- Informativni dan
- Zakaj postati veterinar?
- Dodiplomski študij
- Podiplomski študij
- Pripravništvo
- Poletne šole
- Permanentno izobraževanje
- Strokovno izpopolnjevanje
- Mednarodna dejavnost
- Mednarodna dejavnost - Tuji študentje
- Po kreativni poti do znanja
- Tutorstvo
- Obštudijske dejavnosti
- Karierni centri UL
- Alumni
- Študentske organizacije in društva
- Kakovost študija
Dežurni veterinar
Nujna veterinarska pomoč za pse in mačke in telefonska številka stalne pripravljenosti.
Knjižnica
Bogat izbor domače in tuje strokovne literature s področja veterinarske medicine in drugih ved.
Sprejem vzorcev
Vzorce sprejemamo na večih lokacij po vsej Sloveniji. Oglejte si kje vse.
Lokacija
Gerbičeva 60
SI-1000 Ljubljana
Slovenija
Main navigation
-
Izobraževanje
- Informativni dan
- Zakaj postati veterinar?
- Dodiplomski študij
- Podiplomski študij
- Pripravništvo
- Poletne šole
- Permanentno izobraževanje
- Strokovno izpopolnjevanje
- Mednarodna dejavnost
- Mednarodna dejavnost - Tuji študentje
- Po kreativni poti do znanja
- Tutorstvo
- Obštudijske dejavnosti
- Karierni centri UL
- Alumni
- Študentske organizacije in društva
- Kakovost študija
- Klinike
- Diagnostika
- Dobrobit
- NVI
- Raziskovanje
- O nas
- Hub