Pljučno tkivo pod mikroskopom

Veterinarska patologija

Izpopolnjevanje je namenjeno veterinarjem, ki delujejo na področju veterinarske patologije in omogoča pridobitev poglobljenih teoretičnih in praktičnih znanj ter kompetenc na vseh področjih dela veterinarskega patologa. Program vključuje nujno potreben minimalni delež teoretičnega poglobljenega izobraževanja in pretežen delež praktičnega diagnostičnega dela pod neposrednim in posrednim vodstvom mentorja.

VF Izobraževanje Veterinarska patologija

Predstavitev

Stalen razvoj stroke in potrebe po uvajanju novih spoznanj v strokovno delo zahtevajo nove pristope k pridobivanju dodatnih strokovnih znanj. Uvedbo poglobljenega in permanentnega podiplomskega izobraževanja priporoča Evropsko združenje za veterinarsko izobraževanje (European Association of Establishments for Veterinary Education, EAEVE). Podiplomsko izpopolnjevanje podpira tudi Veterinarska zbornica Slovenije, krovna organizacija slovenskih veterinarjev. 

Veterinarska patologija predstavlja enega od temeljev veterinarske stroke in je tesno povezana z ostalimi strokovnimi področji veterinarske medicine. 

Namen strokovnega izpopolnjevanja s področja veterinarske patologije je usposobiti veterinarje za samostojno strokovno delo veterinarskega patologa, ki bo kompetentno sodeloval s specialisti drugih področij veterinarske medicine in s tem dvignil raven strokovnega dela na področju diagnostike bolezni živali in veterinarskega javnega zdravstva v Sloveniji.

Program je namenjen veterinarjem, ki delajo na področju veterinarske patologije in omogoča pridobitev poglobljenih teoretičnih in praktičnih znanj ter kompetenc na vseh področjih dela veterinarskega patologa. Program vključuje nujno potreben minimalni delež teoretičnega poglobljenega izobraževanja in pretežen delež praktičnega diagnostičnega dela pod neposrednim in posrednim vodstvom mentorja. 

Po končanem programu bo kandidat usposobljen za samostojno strokovno delo na področju veterinarske patologije, pridobil bo potrdilo o uspešno opravljenem programu in pravico do uporabe naziva »specialist veterinarske patologije«.

Podatki o programu

Izpopolnjevalni program s področja veterinarske patologije je ovrednoten s 44 kreditnimi točkami.

Program obsega 10 obveznih predmetov vključno z zaključnim izpitom in 2 izbirna predmeta. Vsi predmeti so sestavljeni iz teoretičnega in praktičnega dela. Študijske obveznosti programa so ovrednotene po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS – European Credit Transfer System).

Študijske obveznosti programa so ovrednotene po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS - European Credit Transfer System).

Cena
6.000,00 € z DDV
ECTS (Evropski prenosni kreditni sistem) 44
skupna obremenitev študenta 1255 ur
število modulov (obvezni + izbirni) 10 + 2
praktično delo 88 %
teoretično delo 12 %

Temeljni cilji programa in splošne kompetence

Temeljni cilji programa

Temeljni cilj študijskega programa je da kandidati, doktorji veterinarske medicine, ki delujejo na področju veterinarske patologije, pridobijo poglobljeno teoretično in praktično znanje s področja veterinarske patologije. Nadgrajevanje znanja obsega uvod v veterinarsko patologijo, patologijo različnih živalskih vrst (psi, mačke, beli dihurji, prežvekovalci, prašiči, kopitarji, perutnina in kunci), veterinarsko forenziko, histopatologijo, citologijo in druge diagnostične metode v patologiji, ter patologijo tumorjev.

 Splošne kompetence, ki jih kandidati pridobijo s programom:

  • sposobnost analiziranja, povezovanja znanj in reševanja problemov, 
  • samostojnost pri odločanju, 
  • zavedanje o etični, moralni in materialni odgovornosti, 
  • sposobnost organiziranja in načrtovanja dela, 
  • sposobnost dela v skupinah,
  • poznavanje raziskovalnih metod in njihova uporabnost pri delu,
  • komunikativnost in sposobnost sodelovanja z uporabniki in drugimi strokami,
  • spretnost uporabe, analize in vrednotenja domače in tuje strokovne literature in drugih   virov ter obvladovanje informacij,
  • sposobnost pisne in ustne komunikacije v maternem in tujem jeziku. 

Predmetno-specifične kompetence oziroma učni izidi, ki jih kandidati pridobijo s programom 

  • obvladanje tehnike raztelesbe različnih vrst živali, 
  • opisovanje sprememb, oblikovanje patoanatomskih diagnoz v slovenščini in latinščini in pisanje raztelesbenega zapisnika,
  • obvladanje tehnike odvzema vzorcev za dodatne preiskave, 
  • opravljanje histopatološke, citološke in imunohistokemične preiskave in interpretacije rezultatov,
  • obvladovanje vrednotenja rezultatov raztelesbe, dodatnih preiskav in anamnestičnih podatkov in celostna obravnava rezultatov z namenom ugotovitve vzroka pogina,
  • obvladovanje zakonov in predpisov s področja veterinarstva.
     

Predviden obseg vpisa v program

Največje število vpisnih mest letno je 5.

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Pogoji za vpis

V študijski program za izpopolnjevanje Veterinarska patologija se lahko vpiše, kdor je končal študijski program najmanj druge stopnje s strokovnega področja veterinarstvo ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini. Kandidati morajo imeti najmanj 1 leto delovnih izkušenj na področju veterinarske patologije in veljavno licenco Veterinarske zbornice. 

V primeru, da so kandidati študij zaključili v tujini, morajo priložiti potrdilo o priznavanju tujega izobraževanja v skladu s 91. členom Statuta UL.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Če bo kandidatov preveč, bo njihov izbor temeljil na delovnih izkušnjah kandidatov, priporočilu veterinarske organizacije in znanstveno strokovnih dosežkih kandidatov. Posamezni elementi za izbiro bodo ovrednoteni na naslednji način: 

Merila za izbiro
Delež v %
Delovne izkušnje   50
Priporočilo delovne organizacije 20
Bibliografski podatki 30

Mentorstvo

Kandidat ob vpisu izbere mentorja. Mentor je oseba, ki ima strokovni ali učiteljski naziv in ima izkazano ustrezno strokovno aktivnost s področja – ima naziv specialist veterinarske patologije. Naloga mentorja je neposredno delo s kandidatom in usmerjanje v času usposabljanja.

Priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Izpolnjevanje pogojev za vpis bo kandidat dokazoval z dokumenti veterinarske organizacije, kjer je zaposlen, in z dokazili o strokovnih izobraževanjih in znanstveno strokovnih dosežkih.

Pogoji za napredovanje po programu in dokončanje programa

Kandidat  pridobi pravico opravljati izpit iz določene učne enote, če je vpisan v program in je opravil vse v učni enoti predvidene obveznosti.

Pogoj za dokončanje študijskega programa

Pogoj za dokončanje študijskega programa so opravljene vse študijske obveznosti in opravljen zaključni izpit. 

Kandidat mora pred opravljanjem zaključnega izpita predložiti dokazila o opravljenih obveznostih iz vseh učnih enot. 

Kandidat mora k zaključnemu izpitu pristopiti najkasneje 1 leto po opravljenih obveznostih oziroma najkasneje 5 let po vpisu v študijski program.

Z uspešno opravljenim zaključnim izpitom kandidat pridobi potrdilo o zaključenem študijskem programu za izpopolnjevanje »Veterinarske patologije«, ki ga podpiše dekan/-ja fakultete (Pravilnik o izdaji javnih listin in potrdil Univerze v Ljubljan).

Na podlagi potrdila Veterinarska zbornica Slovenije podeli kandidatu naslov specialist veterinarske patologije.

Načini ocenjevanja

Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL.

Ocenjevanje bo potekalo v obliki ustnih izpitov. V končni oceni bodo upoštevane tudi ocene seminarskih nalog in ocene raztelesbenih zapisnikov za primere, ki jih bodo kandidati obdelali v okviru programa izpolnjevanja. 

Zaključni izpit bo usten, kandidat ga bo opravljal pred 2 člansko komisijo, ki jo sestavljata predsednik in član. Komisijo imenuje vodja programa. 
Mentor kandidata ne more biti član komisije. 

Predmetnik programa in kratka predstavitev vsebine

Program sestavlja 12 učnih enot, 10 jih je obveznih, 2 sta izbirni.

Obvezne učne enote:

  • Uvod v veterinarsko patologijo  
  • Patologija  malih živali 
  • Patologija prežvekovalcev 
  • Patologija kopitarjev 
  • Patologija prašičev  
  • Patologija perutnine in kuncev 
  • Veterinarska forenzika 
  • Histopatologija, citologija in druge diagnostične metode v patologiji 
  • Patologija tumorjev 
  • Zaključni izpit 

Izbirne učne enote:

  • Raziskovalna metodologija za področje veterinarstva 
  • Komunikacijske veščine pri delu veterinarskega patologa 

Vse učne enote so s področja Veterinarska medicina.

 

Predmetnik
Nosilec Modul P LV KV SV TP DD SDŠ SOŠ ECTS
Tanja Švara Uvod v veterinarsko patologijo 30 30         30 90 3
Tanja Švara Patologija malih živali 25 130         65 220 8
Mitja Gombač Patologija prežvekovalcev 10 75         30 115 4
Mitja Gombač Patologija kopitarjev 10 50         20 80 3
Tanja Švara Patologija prašičev 10 60         20 90 3
Mitja Gombač Patologija perutnine in kuncev 10 50         20 80 3
Mitja Gombač Veterinarska forenzika 10 50         50 110 4
Tanja Švara Histopatologija, citologija in druge diagnostične metode v patologiji 20 60         60 140 5
Tanja Švara Patologija tumorjev 10 50         30 90 3
Jelka Zabavnik Piano * Raziskovalna metodologija za področje veterinarstva* 10* 10*   10*     90* 120* 4*
Valentina Kubale Dvojmoč * Komunikacijske veščine pri delu veterinarskega patologa* 25* 20*         75* 120* 4*
Tanja Švara, Mitja Gombač Zaključni izpit               120 4
Skupaj   145/160** 565/575**   10/-**     415/400** 1255 4

Legenda: P predavanja; LV laboratorijske vaje; KV klinične vaje; SV seminarske vaje; TD terensko delo; DD drugo delo; SDŠ samostojno delo študenta; SOŠ skupna obremenitev študenta; ECTS kreditne točke uporabljene po sistemu European Credit Transfer System.

*Izbirna predmeta, kandidat mora izbrati enega.
** Skupno število ur je odvisno od izbranega izbirnega predmeta, ki imata različno razporeditev kontaktnih ur

 

Kratka predstavitev vsebin modulov

Izvajalci: Tanja Švara (nosilka), Mitja Gombač 
Učna enota je ovrednotena s 3 KT. 

Cilji: Kandidat bo pridobil teoretičnega znanja o tehniki raztelesbe različnih živalskih vrst, opisovanju patoloških sprememb,  posmrtnih spremembah,  oblikovanju patoanatomskih diagnoz v slovenščini in latinščini,  postavitvi končne diagnoze ter  varnosti pri delu v secirnici. 

Kompetence: Po končanem programu bo kandidat teoretično obvladal tehniko raztelesbe, opisovanje sprememb, prepoznavanje posmrtnih sprememb, oblikovanje patoanatomskih diagnoz in varno delo v secirnici.

Izvajalci: Tanja Švara (nosilka), Mitja Gombač, Tomislav Paller 
Učna enota je ovrednotena z 8 KT. 

Cilji: Kandidat bo spoznal najpogostejše bolezni mesojedov: psov, mačk in belih dihurjev. Naučil se bo praktično izvajati raztelesbo mesojedov, prepoznavati makroskopske spremembe in postavljati patoanatomske diagnoze, napisati raztelesbeni zapisnik ter odvzeti vzorce za ustrezne dodatne laboratorijske preiskave. Na podlagi rezultatov raztelesbe in dodatnih preiskav ter anamnestičnih podatkov se bo naučil ugotavljati vzroke in naravo bolezenskih procesov ter ugotoviti vzrok pogina raztelešene živali. 

Predmetno-specifične kompetence: Kandidat bo pridobil specifična znanja o patomorfoloških spremembah pri najpogostejših boleznih psov, mačk in belih dihurjev, se naučil napisati raztelesbeni zapisnik in ugotoviti vzrok pogina raztelešenih mesojedov.

Izvajalci:  Mitja Gombač (nosilec), Tanja Švara, Tomislav Paller 
Učna enota je ovrednotena s 4 KT.

Cilji: Kandidat bo spoznal najpogostejše bolezni velikih in malih prežvekovalcev. Naučil se bo praktično izvajati raztelesbo prežvekovalcev, prepoznavati makroskopske spremembe in postavljati patoanatomske diagnoze, napisati raztelesbeni zapisnik ter odvzeti vzorce za ustrezne dodatne laboratorijske preiskave. Na podlagi rezultatov raztelesbe in dodatnih preiskav ter anamnestičnih podatkov se bo naučil ugotavljati vzroke in naravo bolezenskih procesov ter ugotoviti vzrok pogina raztelešene živali. 

Predmetno-specifične kompetence: Kandidat bo pridobil specifična znanja o patomorfoloških spremembah pri najpogostejših boleznih prežvekovalcev, se naučil napisati raztelesbeni zapisnik in ugotoviti vzrok pogina raztelešenih prežvekovalcev.

Izvajalci: Mitja Gombač (nosilec), Tanja Švara, Tomislav Paller 
Učna enota je ovrednotena s 3 KT. 

Cilji: Kandidat bo spoznal najpogostejše bolezni kopitarjev: konj in oslov. Naučil se bo praktično izvajati raztelesbo kopitarjev, prepoznavati makroskopske spremembe in postavljati patoanatomske diagnoze, napisati raztelesbeni zapisnik ter odvzeti vzorce za ustrezne dodatne laboratorijske preiskave. Na podlagi rezultatov raztelesbe in dodatnih preiskav ter anamnestičnih podatkov se bo naučil ugotavljati vzroke in naravo bolezenskih procesov ter ugotoviti vzrok pogina raztelešene živali. 

Predmetno-specifične kompetence: Kandidat bo pridobil specifična znanja o patomorfoloških spremembah pri najpogostejših boleznih kopitarjev ter se naučil napisati raztelesbeni zapisnik in ugotoviti vzrok pogina raztelešenih kopitarjev.

Izvajalci: Tanja Švara (nosilka), Mitja Gombač, Tomislav Paller 
Učna enota je ovrednotena s 3 KT.

Cilji: Kandidat bo spoznal najpogostejše bolezni prašičev. Naučil se bo praktično izvajati raztelesbo prašičev, prepoznavati makroskopske spremembe in postavljati patoanatomske diagnoze, napisati raztelesbeni zapisnik ter odvzeti vzorce za ustrezne dodatne laboratorijske preiskave. Na podlagi rezultatov raztelesbe in dodatnih preiskav ter anamnestičnih podatkov se bo naučil ugotavljati vzroke in naravo bolezenskih procesov ter ugotoviti vzrok pogina raztelešene živali. 

Predmetno-specifične kompetence: Kandidat bo pridobil specifična znanja o patomorfoloških spremembah pri najpogostejših boleznih prašičev, se naučil napisati raztelesbeni zapisnik in ugotoviti vzrok pogina raztelešenih prašičev.

Izvajalci: Mitja Gombač (nosilec), Tanja Švara 
Učna enota je ovrednotena s 4 KT.

Cilji: Kandidat bo spoznal najpogostejše bolezni perutnine in kuncev. Naučil se bo praktično izvajati raztelesbo perutnine in kuncev, prepoznavati makroskopske spremembe in postavljati patoanatomske diagnoze, napisati raztelesbeni zapisnik ter odvzeti vzorce za ustrezne dodatne laboratorijske preiskave. Na podlagi rezultatov raztelesbe in dodatnih preiskav ter anamnestičnih podatkov se bo naučil ugotavljati vzroke in naravo bolezenskih procesov ter ugotoviti vzrok pogina raztelešene živali. 

Predmetno-specifične kompetence: Kandidat bo pridobil specifična znanja o patomorfoloških spremembah pri najpogostejših boleznih perutnine in kuncev, se naučil napisati raztelesbeni zapisnik in ugotoviti vzrok pogina raztelešene perutnine in kuncev.

Izvajalci: Mitja Gombač (nosilec)
Učna enota je ovrednotena s 4 KT. 

Cilji: Kandiat se bo naučil povezati znanje iz patologije in sodnega in upravnega veterinarstva pri obdelavi praktičnih primerov različnih živalskih vrst v sodne namene. Na podlagi rezultatov raztelesbe in dodatnih preiskav ter anamnestičnih podatkov se bo naučil napisati zapisnik v sodne namene s poudarkom na izdelavi mnenja o ugotovljenih spremembah in vzroku pogina. 

Predmetno-specifične kompetence: Kandiat bo pridobil specifična znanja o raztelesbi in pisanju zapisnika ter mnenja v sodne namene.

Izvajalci: Tanja Švara (nosilka), Mitja Gombač
Učna enota je ovrednotena s 5 KT. 

Cilji: Kandidat bo spoznal postopek izdelave histopatološkega in citološkega preparata in način prepoznavanja, opisovanja ter interpretacije ugotovljenih sprememb. Spoznal bo tudi postopek imunohistokemičnega barvanja in interpretacije rezultata. Naučil se bo pripraviti poročilo o opravljenih preiskavah.

Predmetno-specifične kompetence: Kandidat bo pridobil specifična znanja o histopatologiji, citologiji in imunohistokemiji.

Izvajalci: Tanja Švara (nosilka), Mitja Gombač
Učna enota je ovrednotena s 3 KT. 

Cilji: Kandidat bo spoznal način prepoznavanja, opisovanja ter interpretacije najpogostejših tumorjev. Naučil se bo pripraviti poročilo o preiskanem tumorju.

Predmetno-specifične kompetence: Kandidat bo pridobil specifična znanja o najpogostejših tumorjih.

Izvajalci: Jelka Zabavnik Piano (nosilka)
Učna enota je ovrednotena s 4 KT.

Cilji: Kandidat bo pridobil znanja o metodologiji in izvedbi raziskovalnega dela, kritični presoji rezultatov raziskovalnega dela in prenosu izsledkov znanstveno-raziskovalnega dela v strokovno delo. 

Predmetno specifične kompetence: Kandidat bo pridobil znanja, kako definirati raziskovalni/strokovni problem, kritično analizirati literaturo raziskovalnega dela in predstaviti raziskovalno delo.

Izvajalci: Valentina Kubale Dvojmoč (nosilka)
Učna enota je ovrednotena s 4 KT.

Cilji: Kandidat bo pridobil napredna komunikacijska znanja in veščine, potrebne za učinkovito komuniciranje z veterinarji in s strankami ter komuniciranje v zahtevnejših situacijah pri vsakdanjem delu ter spoznal koncept veterinarskega posveta.

Predmetno -specifične kompetence: 

  • poznavanje ključnih konceptov komunikacije ter aplikacija teh v različnih kontekstih (prvi stik s stranko, stik s problematično stranko, sporazumevanje z veterinarji …),
  • komuniciranje o strokovnih informacijah/ ekspertnem znanju v različnih okoliščinah,
  • razumevanje koncepta veterinarskega posveta in
  • poznavanje pomena čustev pri komunikaciji.

Izvajalci: Tanja Švara (nosilka) in član komisije Mitja Gombač (nosilec učnih enot)
Učna enota je ovrednotena s  4 KT.

Na zaključnem izpitu bo preverjeno znanje, ki ga je kandidat osvojil med študijskim programom veterinarske patologije.

Prijavnica

Prijavnica Veterinarska patologija (65,2 KB)

Kontakt

Referat za podiplomski študij

Gerbičeva 60
1000 Ljubljana
 
Tel: +386 1 4779 147
Faks: +386 1 283 22 43
E-naslov: biljana.grubisic@vf.uni-lj.si
Spletni naslov: www.vf.uni-lj.si