Raziskovalci Veterinarske fakultete UL s sodelovanjem v odmevni globalni študiji potrdili nizko onesnaženost slovenskih voda

Raziskovalci Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani so aktivno sodelovali v odmevni okoljski študiji pod vodstvom Univerze v Yorku (Združeno kraljestvo), ki je na globalni ravni proučila onesnaženost rek s kar 61 zdravilnimi učinkovinami, kot del njihovega projekta Global Monitoring of Pharmaceuticals Project. Študija je z enotnim pristopom vzorčenja, analizne metodologije in statistične obdelave, vključila 258 rek z vseh celin, vključno z Antarktiko in je v tem pogledu prva te vrste na svetu.

V 104 državah, od katerih je bilo 36 držav sploh prvič vključenih v monitoring zdravilnih učinkovin, je bilo vzorčenje izvedeno na 1052 lokacijah, ki okoljsko pokrivajo 471 milijonov ljudi oz. 137 geografskih regij. V Sloveniji smo v raziskavo vključili reko Ljubljanico, vzorčevalna mesta (9) pa so bila na relaciji od Podpeči do Zaloga.

Onesnaženje vode z zdravilnimi učinkovinami je bilo prisotno na vseh celinah. V geografskem pogledu je bila največja onesnaženost ugotovljena prav v doslej najmanj raziskanih državah Podsaharske Afrike, Južne Amerike in južne Azije. Ugotovljene so bile izrazite povezave med socioekonomskim statusom držav in onesnaženostjo njihovih rek z zdravilnimi učinkovinami. Najbolj onesnažene so bile reke držav z nižjim do srednjim nacionalnim dohodkom na prebivalca, prav tako je bila dokazana neposredna povezava s starostjo populacije ter stopnjama nezaposlenosti in revščine, najvišje onesnaženje pa so povzročili odlaganje smeti ob rečnih bregovih, neustrezna infrastruktura za odpadne vode, farmacevtska proizvodnja ter odlaganje vsebine ostankov greznic v reke. Voda s kar 1/4 vzorčevalnih mest, je vsebovala najmanj eno zdravilno učinkovino v koncentraciji, potencialno nevarni za vodne organizme oz. problematični glede povzročanja odpornosti na antimikrobna zdravila. 

Rezultati za Slovenijo, z vključeno reko Ljubljanico, so bili izjemno ugodni, saj je bila s povprečno kumulativno koncentracijo zdravilnih učinkovin 50,7 ng/l vode, med 14 najmanj onesnaženimi lokacijami, ki so bile zajete v raziskavi, od skupno 137, skupaj v kategoriji držav, kot sta Islandija in Nova Zelandija. Pridobljeni rezultati so pokazatelj visoke kvalitete vode v naši državi, ki je tudi posledica učinkovitega čiščenja in nadzora odpadnih voda.

Raziskava, ki sta jo vodila in koordinirala dr. John Wilkinson in prof. dr. Alistair Boxall z Univerze v Yorku, je v konzorcij povezala 86 raziskovalnih inštitucij in 127 raziskovalcev s celega sveta, ki upajo, da bodo razultati te in podobnih raziskav aktivno prispevali k razvoju strategij za zmanjšanje onesnaženosti okolja. Izsledki raziskave so bili v obliki znanstvenega članka pod naslovom ‟Pharmaceutical Pollution of the World’s Rivers” 14. februarja 2022 objavljeni v ugledni ameriški reviji ‟Proceedings of the National Academy of Science (PNAS)”.

Dr. John Wilkinson, prof. dr. Alistair Boxall in konzorcij projekta ‟the Global Monitoring” so prejeli nagrado UK Times v visokem izobraževanju za mednarodno sodelovanje za l. 2022, ki se v Združenem kraljestvu smatra kot ‟Oskar“ visokega šolstva.

Objava v the Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS) je tudi prejemnik posebnega priznanja te revije t.j. nagrade Cozzarelli za l. 2022, za izjemno znanstveno kvaliteto in izvirnost.

Članek je v celoti dostopen na: https://www.pnas.org/content/119/8/e2113947119.

Kumulativne koncentracije zdravilnih učinkovin so kvantificirane v 137 raziskanih rečnih povodjih, organiziranih po padajoči kumulativni koncentraciji (ng/l). Percentili so označeni s črnimi črtami, države, ki jih prej niso spremljali, pa s križci nad ploskvijo. Kumulativne koncentracije, so izračunane kot povprečje seštevka koncentracij vseh količinsko merljivih ostankov učinkovin na vsakem mestu vzorčenja v zadevnih rečnih povodjih. Graf je povzet iz izvirnega članka: PNAS, Pharmaceutical pollution of the world’s rivers.