Varoza v satju

Preverite svoje znanje o varoji

Nasveti za čebelarje glede biologije varoje, diagnostike in zdravljenja v obliki trditev DRŽI / NE DRŽI.

VF node Preverite svoje znanje o varoji

Biologija varoje

Odgovor: DRŽI

Pojasnilo: Razmnoževanje varoje je strogo vezano na zaščiteno mikrookolje pokrite zaležene celice čebelje zalege. Samci ter nezrele razvojne oblike samic po odprtju celice ob izleganju mlade čebele kmalu poginejo zaradi nenadne spremembe mikroklime v celici, predvsem nižje zračne vlage. Zato je njihovo življenje omejeno izključno na notranjost pokrite zaležene celice. V panjsko okolje in nadaljnje zajedanje zunaj zalege vstopajo samo odrasle oplojene samice, ki imajo trd rjav hitinski oklep, ki jih varuje pred izsušitvijo.

Odgovor: NE DRŽI

Pojasnilo: Dolgo je veljalo prepričanje, da se varoje prehranjujejo izključno s hemolimfo ličink in čebel. Novejše raziskave iz leta 2019 so dokazale, da se primarno hranijo z maščobnim telesom. To tkivo je ključno za imunski sistem čebel, njihovo dolgoživost oziroma sposobnost preživetja pozimi in za detoksikacijo škodljivih snovi. Zajedanje maščobnega telesa čebel bolje pojasnjuje, zakaj varoje čebeljo družino tako močno oslabijo in povzročijo njen propad.

Odgovor: DRŽI

Pojasnilo: V preteklosti je prevladovalo mnenje, da varoje privlačijo kemični signali trotovske zalege (kutikularni ogljikovodiki – kairomoni, predvsem metil palmitat). Danes velja, da k večji privlačnosti trotovske zalege prispeva kombinacija več dejavnikov. Med njimi so nekoliko drugačne mikroklimatske razmere v delu gnezda, kjer se običajno nahaja trotovska zalega (rob sata, zunanji del gnezda) in večji obisk čebel negovalk kot pri delavski zalegi. Trotovske ličinke so deležne približno 2 do 3-krat več obiskov in hranjenja s strani čebel negovalk v primerjavi z ličinkami delavk, saj negovalke intenzivneje hranijo in negujejo trotovsko zalego. Ker se varoja znotraj panja prenaša predvsem na negovalkah, ta visoka frekvenca obiskov močno poveča verjetnost, da bo varoja med oskrbovanjem trotovine pravočasno prešla v trotovsko celico. Poleg tega je pri trotovski zalegi daljše tudi obdobje ličinke, ko je primerne starosti za vstop varoje v celico, zato ima varoja več časa za prehod v celico pred njenim pokritjem. 

Odgovor: DRŽI

Pojasnilo: Razvoj trotovske ličinke v pokriti celici traja približno 14 dni, delavske pa približno 12 dni. Dodatna dva dneva v trotovski celici tako omogočita, da več hčera prvotne varoje doseže spolno zrelost in se pari še pred izleganjem čebele. Glede na podatke v literaturi se v delavski celici v povprečju razvije 1,3 - 1,4 plodne hčere, v trotovini pa 2,2 - 2,6. Zato je izrezovanje trotovine zelo učinkovit apitehnični ukrep znotraj integriranega pristopa zatiranja varoj.

Odgovor: NE DRŽI

Pojasnilo: To je ena pomembnih razlik med azijsko in zahodno medonosno čebelo. Pri azijski čebeli (Apis cerana) je uspešno razmnoževanje varoj omejeno predvsem na trotovsko zalego. Nekoliko krajše obdobje pokrite delavske zalege pri Apis cerana (približno 11 – 12 dni) , varoji dodatno omejuje razvoj zrelih oplojenih hčera. Poleg tega delavke s svojim učinkovitim higienskim vedenjem zaznajo napadeno zalego na osnovi kemičnih signalov v celici in takšno zalego odstranijo, s čimer prekinejo razvoj pršic. Zahodna medonosna čebela (Apis mellifera) teh  obrambnih sposobnosti ni razvila v enaki meri, zato se lahko pri njej varoja uspešno razmnožuje tudi v delavski zalegi, kar ji omogoča bistveno hitrejše povečanje populacije v družini.

Odgovor: NE DRŽI

Pojasnilo: Varoja se razmnožuje izključno znotraj pokrite čebelje zalege. Obdobje na odraslih čebelah med stopnjo razpršitve služi prenosu, prehranjevanju in fiziološki pripravi samice na naslednji razmnoževalni cikel, ko vstopi v zaleženo celico tik pred pokrivanjem. V povprečju traja stopnja razpršitve poleti približno en teden, na kar vplivajo razmere v družini, pozimi pa več mesecev. Pri zatiranju varoj moramo zato upoštevati, da je med aktivno sezono v prisotnosti zalege ustrezne starosti, večina populacije varoj, po nekaterih virih kar do 90%, skrita znotraj pokrite zalege, kamor večina zdravil ne prodre. Med registriranimi zdravili je izjema mravljinčna kislina, katere hlapi pri uporabi z metodo dolgotrajnega izhlapevanja prodrejo tudi v pokrito zalego in delujejo na pršice v celicah.

Odgovor: NE DRŽI

Pojasnilo: Varoje se na odraslih čebelah najpogosteje skrijejo med obročke spodnje strani zadka (sternite), kjer z ustnim aparatom prebadajo mehko medsegmentno membrano in se prehranjujejo. Ker imajo sploščeno telo, oblikovano kot rahlo ukrivljen ščit, ki se tesno prilega obliki čebeljega zadka, se lahko namestijo globoko med obročke zadka, kjer so zaščitene pred negovalnim vedenjem čebel. Zanimivo je, da pri tem izkazujejo izrazito preferenco za pritrditev na levo stran čebeljega zadka, čeprav natančen biološki razlog za to asimetrično izbiro še ni povsem znan.

Odgovor: NE DRŽI

Pojasnilo: Varoj na čebelah ne vidimo ob opazovanju čebel na satju, saj so prisesane med obročki na spodnji strani zadka. Če bi hoteli videti prisesane varoje, bi morali vsako čebelo natančno pogledati z njene spodnje strani, kjer so običajno globoko zarite med obročke in tako dobro skrite. Raziskave so pokazale, da se na hrbtnem delu oprsja nahaja le majhen delež varoj v fazi razpršitve (manj kot 1 %), ob tem pa se poleti tudi do 90 % varoj nahaja v pokriti zalegi. Če bi torej opazili varoje na »hrbtu« čebel, bi to pomenilo zelo visoko stopnjo napadenosti in resno ogroženost čebelje družine. Za zanesljivo oceno napadenosti čebel je zato potrebno uporabiti teste za ugotavljanje napadenosti, kot so štetje naravnega odpada varoj, pregled trotovske ali delavske zalege in ugotavljanje napadenosti odraslih čebel s sladkorjem v prahu, s CO2 ali s spiranjem z alkoholom.

Odgovor: DRŽI

Pojasnilo: Pri nizki napadenosti čebelje družine v fazi razpršitve, ko so varoje pritrjene na odraslih čebelah, močno preferirajo čebele negovalke, ki jih prepoznajo na osnovi zaznave njihovih kemičnih signalov. Negovalke jim omogočajo neposreden dostop do zalege ustrezne starosti za razmnoževanje. Vendar pa ob visoki stopnji napadenosti v čebelji družini, ko družina slabi in ko je vse več čebel napadenih, so prizadete tudi njihove žleze in metabolizem. To vpliva na fiziologijo in vedenje čebel, spremeni se socialna organizacija družine in poveča se delež varoj na pašnih čebelah, kar pripomore k nadaljnjemu širjenju pršic v druge čebelje družine  z ropanjem in zaletanjem (reinvazije). Gre za prilagoditev, s katero si varoja poveča verjetnost prenosa v druge družine še pred propadom močno napadene čebelje družine. 

Odgovor: DRŽI

Pojasnilo: Varoja ima specifičen način razmnoževanja. Prvo jajčece, ki ga samica izleže znotraj pokrite zalege (približno 60-70 ur po pokritju celice), je neoplojeno (haploidno) in se iz njega razvije samček, vsa naslednja jajčeca pa so oplojena (diploidna) in se razvijejo v samice. Ko hčere spolno dozorijo (v 6-7 dneh), se znotraj iste celice parijo s svojim bratom. Parjenje v sorodstvu varojam zagotavlja zanesljivo oploditev naslednje generacije v omejenem okolju pokrite celice (kar prispeva k hitremu naraščanje populacije) in prenos za varojo ugodnih mutacij (npr. odpornost na akaricide). Do izmenjave genetskega materiala, to je parjenja izven sorodstva, pride  šele ob močnejši napadenosti, ko v isto zaleženo celico vstopi več varoj in se tam razmnožujejo.

Odgovor: NE DRŽI

Pojasnilo: Varoja ima zelo strog, biološko določen vrstni red zaleganja jajčec. Po vstopu v zaleženo celico, približno 60-70 ur po njenem pokritju, praviloma najprej odloži eno neoplojeno (haploidno) jajčece, iz katerega se bo razvil samec. Vsa naslednja jajčeca, ki jih odlaga v približno 30-urnih presledkih, pa so oplojena (diploidna) in iz njih se bodo razvile samice. Glavna funkcija samčka je, da znotraj celice, pred izleganjem čebele, oplodi mlade zrele samice. 

Odgovor: DRŽI

Pojasnilo: Varoje nimajo oči in se za orientacijo v panju zanašajo predvsem na kemične, mehanske in druge senzorične dražljaje znotraj čebelje družine. Poleg tega se morajo izogniti obrambnemu čistilnemu vedenju čebel. Zunanja povrhnjica (kutikula) varoj zato lahko prevzame kemični profil kutikularnih ogljikovodikov gostitelja. Ta pojav imenujemo kemična kamuflaža ali mimikrija. Varoje lahko svoj »kamuflažni vonj« prilagajajo razvojni stopnji gostitelja (npr. ali so na ličinki, mladi izleženi čebeli ali negovalki) in tako zmanjšajo verjetnost, da bi jih čebele zaznale in odstranile iz panja. Gre za mehanizem, ki varojam omogoča uspešno izogibanje visoko razvitim obrambnim mehanizmom čebelje družine.

Odgovor: NE DRŽI

Pojasnilo: Kemična kamuflaža varoj (pri kateri pršica prevzame kemični profil gostitelja, na katerem se nahaja) temelji predvsem na pasivnem procesu prenosa kutikularnih ogljikovodikov z neposrednim fizičnim stikom. Raziskave so pokazale, da se ta prenos vzpostavi zgolj v 3 do 9 urah. Ta proces deluje tudi na mrtvih varojah, kar potrjuje, da kemična kamuflaža poteka predvsem brez aktivnega fiziološkega uravnavanja s strani varoje.

Odgovor: DRŽI

Pojasnilo: Varoja s svojim zajedanjem povzroča poškodbe tkiv pri čebelah in zalegi. Poleg tega je pomemben prenašalec čebeljih virusov. Z aktivnostjo varoj je posredno ali neposredno povezano vsaj osem različnih virusov, med katerimi je najbolj razširjen virus deformiranih kril. Pri močno napadenih čebeljih družinah je njihov propad pogosto posledica velike obremenitve z virusi v kombinaciji s poškodbami, ki jih čebelam povzroča zajedanje varoj.

Odgovor: NE DRŽI

Pojasnilo: Podcenjevanje števila varoj, ki prezimijo v čebelji družini, in njihove sposobnosti hitrega razmnoževanja je pogosto usodna napaka. Ob prisotnosti zalege se populacija varoj v družini eksponentno povečuje, kar pomeni, da se vsak mesec približno podvoji. Populacijski modeli kažejo, da lahko iz približno 50 varoj, ki preživijo zimo v družini, njihovo število do jeseni, če zatiranje ni bilo izvedeno pravočasno ali ni bilo učinkovito, naraste na več kot 5000, kar pogosto vodi v propad čebelje družine že jeseni.

Diagnostika napadenosti družin z varojami

Odgovor: NE DRŽI

Pojasnilo: Naravnega odpada varoj ne ugotavljamo med zdravljenjem ali takoj po njem, saj odpadle varoje v tem času niso posledica naravne smrtnosti varoj (ki nam pove, kakšna je dejanska stopnja napadenosti), temveč  posledica delovanja zdravila. Testni vložek za ugotavljanje naravnega odpada uporabljamo za ocenjevanje stopnje napadenosti družine, da lahko ustrezno načrtujemo ukrepe za učinkovito zatiranje varoj. Med zdravljenjem in v obdobju neposredno po zdravljenju pa spremljanje odpada varoj služi predvsem preverjanju učinkovitosti uporabljenega zdravila.

Odgovor: DRŽI

Pojasnilo: Mreža preprečuje, da bi čebele čistilke odnesle poginule varoje iz panja. Luknje v mreži morajo biti dovolj velike, da varoja pade skozi mrežo in dovolj majhne, da preprečijo vstop čebelam (običajno približno 3 x 3 mm). Mastna snov (brez vonja in strupov, kot je npr. vazelin) pa poskrbi, da se varoje na vložek prilepijo. To prepreči, da bi jih odnesle mravlje ali pa odpihnil prepih, s čimer bi dobili lažno nizek rezultat.

Odgovor: NE DRŽI

Pojasnilo: Enkratna meritev letno praviloma ne omogoča zanesljive ocene napadenosti, saj se število varoj v družini preko leta močno spreminja. Priporočljivo je, da testni vložek vstavimo vsaj za 7 do 10 dni (daljše obdobje poveča zanesljivost metode) v različnih obdobjih leta in redno pregledujemo in preštejemo odpadle varoje ter vrednosti preračunamo na število odpadlih varoj/ dan. Tako dobimo zanesljivejšo oceno povprečnega dnevnega odpada varoj, s čimer lahko podatke primerjamo s tabelami dopustnih mejnih vrednosti napadenosti (prag škodljivosti). Ugotavljanje napadenosti je še posebno pomembno pred začetkom zatiranja varoj in jeseni v času reinvazij.

Odgovor: DRŽI

Pojasnilo: Ker se varoje v fazi razpršitve najpogosteje zadržujejo na čebelah negovalkah, moramo vzorec za sladkorni test (približno 50 g oziroma okoli 500 čebel) omesti z enega ali več  satov z zalego. Pred ometanjem moramo sat natančno pregledati in se prepričati, da na njem ni matice. Če jo opazimo, izberemo drug sat ali poskrbimo, da matica ni vključena v odvzeti vzorec.

Odgovor: NE DRŽI

Pojasnilo: Sladkorni test je za razliko od spiranja z alkoholom do čebel prijaznejša in neletalna metoda. Ko lonček s čebelami, posutimi s sladkorjem, pretresemo nad pladnjem z vodo, kamor odpadejo varoje, lahko čebele preprosto vrnemo nazaj v panj, iz katerega smo jih odvzeli.

Odgovor: NE DRŽI

Pojasnilo: Napadenost z varojami se med čebeljimi družinami v istem čebelnjaku lahko močno razlikuje, posamezne družine so lahko zelo močno napadene, druge pa bistveno manj. Če bi čebelar spremljal naravni odpad le v eni od manj napadenih družin bi lahko dobil napačno predstavo o dejanski napadenosti v čebelnjaku, zaradi česar bi lahko izgubil močno napadene družine. Zato nikakor ni dovolj, da spremljamo naravni odpad le v eni družini. Razlike v napadenosti družin v istem čebelarstvu so odvisne od več dejavnikov, kot so genetsko pogojeno čistilno vedenje čebel negovalk, količina trotovske in delavske zalege v družini (da se varoje lahko razmnožujejo), jakost družine (močne družine lahko ropajo sosednje oslabele družine in ob tem prenesejo varoje - reinvazije) in obseg zaletanja čebel v sosednje panje. Za realno oceno napadenosti je zato najbolje, da spremljamo naravni odpad v vseh družinah ali vsaj pri večini, če testiranje dopolnjujemo z drugimi metodami, to je s pregledi trotovske (lahko tudi delavske) zalege ter ugotavljanjem napadenosti odraslih čebel (s sladkornim testom, testom s CO2, spiranje z alkoholom).

Odgovor: DRŽI

Pojasnilo: Mravlje rade odnašajo odpadle varoje, zato je rezultat štetja naravnega odpada ob prisotnosti mravelj na testnem vložku ali podnici lahko zavajajoč. Ker čebelar v takem primeru na testnem vložku ne najde odpadlih varoj ali pa je njihovo število zelo nizko, lahko dobi napačno predstavo o dejanski napadenosti čebelje družine. Za zanesljivo štetje naravnega odpada je treba mravljam preprečiti dostop do testnega vložka ali podnico namazati z vazelinom. Če na testnem vložku opazimo mravlje, je priporočljivo oceno napadenosti dopolniti še z drugimi metodami, kot so pregled pokrite trotovske zalege ter ugotavljanje napadenosti odraslih čebel s sladkornim testom, testom s CO₂ ali spiranjem z alkoholom.

Odgovor: NE DRŽI

Pojasnilo: Odsotnost naravnega odpada varoj še ne pomeni, da v čebelji družini ni varoj. Naravni odpad je lahko zelo neenakomeren, saj je odvisen od razvojnega cikla varoj, ki se velik del časa odvija v pokriti zalegi. Poleg tega je treba zagotoviti, da do odpadlih varoj niso imele dostopa mravlje ali čebele. Za zanesljivejšo oceno napadenosti je priporočljivo spremljanje naravnega odpada dopolniti še z drugimi metodami, kot so pregled pokrite trotovske zalege ter ugotavljanje napadenosti odraslih čebel.

Odgovor: DRŽI

Pojasnilo: Napadenost z varojami se lahko dalj časa razvija brez očitnih zunanjih znakov bolezni oziroma so ti slabo opazni. Čebelja družina je lahko na videz močna, ima veliko zalege ter velik donos medu in cvetnega prahu, kljub temu pa je lahko močneje napadena z varojami. Poleg tega močne družine pogosto ropajo sosednje oslabele družine in si s tem lahko v kratkem času vnesejo večje število varoj. Klinični znaki, kot so manjše in deformirane čebele, oslabljena družina ali že propadla, se pogosto pojavijo šele pri visoki stopnji napadenosti. Zato zgolj opazovanje zunanjega videza družine ni primerna metoda za oceno napadenosti z varojami, temveč je potrebno redno spremljanje z ustreznimi diagnostičnimi metodami. 

Zdravljenje

Odgovor: NE DRŽI

Pojasnilo: Uporaba zdravil za zatiranje varoj ni nikoli povsem neškodljiva za čebeljo družino. Vsako zdravljenje predstavlja za družino določen stres in motnjo v njenem biološkem ritmu, zato je pomembno, da so družine pred začetkom zdravljenja v dobri kondiciji in ustrezno preskrbljene s hrano. Nikoli ne zdravimo lačnih ali žejnih čebeljih družin ter družin neposredno po prevozu ali točenju medu, saj lahko dodatni stres zaradi zdravljenja njihovo stanje močno poslabša. Prav tako se izogibamo uporabi zdravil pri neprimernih zunanjih temperaturah in krmljenju čebeljih družin med zdravljenjem. Pri uporabi zdravil vedno natančno upoštevamo navodila proizvajalca in pristojnega veterinarja. 

Odgovor: DRŽI

Pojasnilo: Varoje za razmnoževanje pogosteje izberejo trotovsko zalego kot delavsko, poleg tega imajo zaradi daljšega časa pokritosti trotovske celice boljše pogoje za uspešen razvoj potomcev kot v delavski zalegi, zato je trotovska zalega pogosto močneje napadena. Z odstranjevanjem pokrite trotovske zalege, v kateri so prisotne varoje in njihovi potomci, lahko čebelar iz družine odstrani del populacije varoj in s tem upočasni njihovo naraščanje. Učinek tega ukrepa je največji, če se izvaja pravočasno in večkrat v obdobju intenzivnega razvoja družine. Vendar pa znaten del varoj vseeno ostaja na odraslih čebelah in v delavski zalegi, zato samo odstranjevanje trotovine običajno ne zmanjša napadenosti v taki meri, da bi zagotovilo dolgoročno obvladovanje varoze. Zato je treba ta ukrep vključiti v širši program spremljanja napadenosti in zatiranja varoj.

Odgovor: DRŽI

Pojasnilo: Ponavljanje zdravljenja "za vsak slučaj" brez vmesnega ugotavljanja napadenosti z varojami čebelam povzroča nepotreben stres, lahko poveča verjetnost ostankov v čebeljih proizvodih ter lahko pospeši razvoj odpornosti varoj na akaricide. Zato je treba pred, med in po vsakem zdravljenju s pomočjo testnega vložka natančno spremljati odpad varoj. Pred in po zdravljenju lahko ugotavljamo stopnjo napadenosti tudi s sladkornim testom. Le na podlagi rezultatov spremljanja napadenosti, ob upoštevanju navodil proizvajalca zdravila in veterinarskih priporočil, lahko objektivno ocenimo uspešnost zdravljenja in presodimo, ali je zdravljenje treba ponoviti.

Odgovor: NE DRŽI

Pojasnilo: Čas aplikacije zdravila je izjemno pomemben in ga je treba skrbno načrtovati. Zdravil ne vstavljamo v panje v času največje dnevne vročine, zlasti ne hlapljivih akaricidov naravnega izvora, kot sta mravljinčna kislina in timol. Neprimerne zunanje temperature lahko neposredno vplivajo na hitrost in intenzivnost hlapenja oziroma sproščanja aktivnih snovi zdravila, kar lahko zmanjša učinkovitost zdravljenja ali škodljivo vpliva na čebele in zalego. Pri uporabi je treba vedno upoštevati temperaturne omejitve in druga navodila proizvajalca zdravila. Prav tako zdravil ne vstavljamo na deževen dan, ko je aktivnost in izletanje čebel omejeno.

Odgovor: NE DRŽI

Pojasnilo: Povečevanje odmerka sinteznih akaricidov ne reši problema genetske odpornosti varoj, temveč močno poveča tveganje toksičnega delovanja na samo čebeljo družino in kopičenja neželenih oziroma nedovoljenih ostankov zdravil v čebeljih proizvodih. Zato je tako početje lahko zelo nevarno. Neustrezni odmerki ali nepravilna uporaba lahko povzročijo toksične učinke pri čebelah, krajšajo življenjsko dobo delavk ter negativno vplivajo na plodnost matice in trotov. Če zaznate slabše delovanje zdravila, se nujno posvetujte s pristojnim veterinarjem za zdravstveno varstvo čebel. Ob sumu odpornosti varoj na določeno zdravilo ga je nujno potrebno zamenjati za zdravilo z drugo aktivno snovjo, po strokovni presoji veterinarja in v skladu z navodili proizvajalca za uporabo.

Odgovor: DRŽI

Pojasnilo: Varoje imajo zelo veliko sposobnost prilagajanja. Ob večkratni zaporedni uporabi iste sintezne aktivne snovi v zdravilu, preživijo tiste, ki imajo naključne genetske mutacije za odpornost (naravna selekcija). Preživele varoje se nato razmnožijo in delež odpornih varoj v populaciji se močno povečuje. Zato je ključno kolobarjenje oziroma rotacija sinteznih zdravil in uporaba akaricidov naravnega izvora, kot so organske kisline (mravljinčna, oksalna, mlečna), pri katerih je razvoj odpornosti zaradi njihovega načina delovanja veliko težji in počasnejši ter vključevanje različnih apitehničnih ukrepov znotraj integriranega pristopa zatiranja varoj.

Odgovor: NE DRŽI

Pojasnilo: Kljub doslednemu izvajanju dobre čebelarske prakse, se lahko v čebelarstvu pojavijo na sintezne akaricide odporne varoje. V čebelnjak jih lahko vnesejo čebele ob ropanju propadajočih družin z odpornimi pršicami iz sosednjih čebelarstev, ali pa se lahko prenesejo z zaletanjem čebel in trotov iz drugih čebelnjakov (horizontalni prenos). Zato je za uspešno zatiranje varoj zelo pomembno sodelovanje vseh čebelarjev na nekem območju. Kljub temu je kolobarjenje zdravil z različnimi aktivnimi učinkovinami za zatiranje varoj ukrep, ki pomembno zmanjša možnost selekcije na akaricide odpornih varoj v določenem čebelarstvu. Izrednega pomena pa je redna kontrola napadenosti družin in odpada varoj med zdravljenjem, saj tako morebitno zmanjšano občutljivost varoj na določeno zdravilo čim prej zaznamo in lahko pravočasno ukrepamo.

Odgovor: DRŽI

Pojasnilo: V preteklosti se je pogosto domnevalo, da manjše celice starega satja omejujejo razvoj varoj, saj naj bi imele v celici manj prostora za razmnoževanje. Vendar raziskave niso potrdile zmanjšanja populacije varoj v primerjavi z mladim satjem. V starejšem satju, ki ima zaradi ostankov kokonov manjše celice, se sicer spreminjajo lastnosti okolja v celici, vendar to ne predstavlja učinkovitega ukrepa za zatiranje varoj. Nekatere raziskave nakazujejo možnost, da bi naj bilo staro satje za varoje lahko celo bolj privlačno za vstop v celice.

Odgovor: NE DRŽI

Pojasnilo: Zanašanje zgolj na koledarsko določene termine v času po zadnjem točenju, ko naj bi bila v čebeljih družinah prisotna visoka napadenost z varojami, ter izvedba samo enega zatiranja varoj brez predhodne kontrole napadenosti družin, sta v današnjem času ob tako veliki gostoti čebeljih družin v Sloveniji, zelo tvegana. Tak pristop lahko vodi v velike izgube čebeljih družin. Za uspešno obvladovanje varoze je potreben pristop integriranega zatiranja varoj. To vključuje redno spremljanje napadenosti skozi celo leto z uporabo različnih diagnostičnih metod, izvajanje apitehničnih ukrepov (npr. izrezovanje trotovine, izdelava narejencev…) ter pravočasno in učinkovito zdravljenje z registriranimi zdravili za zatiranje varoj glede na stopnjo napadenosti in v skladu z veljavnimi predpisi (Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje in preprečevanje varoze čebel (Uradni list RS 21/20 in 100/25)), predvsem v poletnem in v jesensko/zimskem času.

Odgovor: NE DRŽI

Pojasnilo: Pri zatiranju varoj je treba zdravila vedno uporabljati v skladu z navodili proizvajalca zdravila in pristojnega veterinarja. Nasveti čebelarskega prijatelja ali mentorja so v določenih primerih lahko koristni, vendar v primeru zdravljenja ne morejo nadomestiti uradnih strokovnih navodil za uporabo zdravila. Neupoštevanje predpisanih odmerkov, nepravilen način uporabe ali neustrezen čas zdravljenja ter neustrezna priprava čebeljih družin na zdravljenje lahko zmanjšajo učinkovitost zdravljenja, škodujejo čebelam, zalegi in matici ter povzročijo ostanke zdravil v čebeljih pridelkih. 

Odgovor: DRŽI

Pojasnilo: Terminsko zdravljenje, to je zdravljenje v vnaprej določenem časovnem okvirju, brez predhodnega spremljanja napadenosti čebeljih družin z varojami, je v sodobnem čebelarstvu pri veliki gostoti čebeljih družin v Sloveniji neustrezno in tvegano. Za uspešno obvladovanje varoze je treba upoštevati načela integriranega zatiranja varoj, ki temeljijo na rednem spremljanju napadenosti družin. Le z rednim monitoringom lahko ugotovimo naraščanje populacije varoj in pravočasno zaznamo doseganje oziroma preseganje praga škodljivosti, kar je jasen signal za takojšnje ukrepanje. Terminsko zdravljenje brez predhodne kontrole napadenosti je pogosto prepozno in lahko povzroči večje zimske izgube čebeljih družin. 

Odgovor: NE DRŽI

Pojasnilo: Čeprav gre za na prvi pogled isto kemično snov, torej oksalno, mravljinčno ali mlečno kislino, stroka in zakonodaja dovoljujeta izključno le uporabo registriranih veterinarskih zdravil, namenjenih zdravljenju čebel (jasna oznaka). Glavna razlika je v kakovosti izdelave, čistosti, varnosti in učinkovitosti produktov ter dokumentirani sledljivosti. Registrirana zdravila gredo skozi stroge farmacevtske kontrole, ki zagotavljajo natančno koncentracijo in izjemno visoko čistost, se ves čas hranijo v ustrezni embalaži in primernem temperaturnem režimu in se zanje evidentira sledljivost od proizvajalca do uporabe. Poleg tega imajo priložena natančna navodila za uporabo, ki so izdelana na osnovi zahtevnih preizkušanj učinkovitosti in varnosti. Vse to je nujno zaradi zagotavljanja varne hrane, saj so čebele rejne živali, ki proizvajajo hrano za ljudi, zato mora biti vsaka snov, namenjena uporabi v čebeljem panju, v skladu z veljavnimi predpisi. Organske kisline, kupljene v kmetijski ali tehnični trgovini, so namenjene čiščenju, beljenju ali industrijski rabi in lahko vsebujejo nevarne primesi, vključno s težkimi kovinami ter variirajo glede koncentracije. Uporaba takih kislin v panju poveča tveganje prenosa strupenih nečistoč v med in vosek, kar lahko ogrozi varnost potrošnikov. Spremembe v koncentraciji takih kislin lahko bodisi negativno vplivajo na čebeljo družino, bodisi na samo učinkovitost zdravljenja. Uporaba neregistriranih oziroma neodobrenih pripravkov za zdravljenje čebel ni skladna z zakonodajo in je lahko predmet nadzora in sankcij.

Odgovor: NE DRŽI

Pojasnilo: Vsako zdravljenje mora biti izvedeno v skladu z navodili za uporabo registriranega zdravila. Pri zdravljenju z zdravili na osnovi oksalne kisline ponavljajoče aplikacije povečujejo obremenitev čebel, kar velja tudi za sublimacijo. Zaporedne sublimacije v poletnem času predstavljajo za čebele dodaten stres, lahko skrajšajo njihovo življenjsko dobo ter povzročijo poškodbe in povečano smrtnost nepokrite zalege. Če v času izleganja dolgoživih čebel družino obremenjujemo z večkratnimi kislinskimi šoki, lahko oslabimo vitalnost prav tiste generacije čebel, ki mora preživeti zimo, kar lahko povzroči propad družine pozimi. Kadar je v družini prisotna zalega, se velika večina varoj nahaja v pokriti zalegi, oksalna kislina pa deluje samo na varoje v fazi razpršitve, saj ne prodira skozi voščene pokrovce zalege. Številne raziskave so pokazale, da se lahko poleti ob izleganju mladih čebel varoje iz zalege sproščajo hitreje, kot jih uspemo uničiti s ponavljajočimi se sublimacijami. Učinkovitost takšnega zdravljenja je ob prisotnosti zalege običajno bistveno slabša kot zdravljenje v obdobju brez zalege. Zdravila na osnovi oksalne kisline dosežejo največjo učinkovitost v času, ko v družini ni prisotne zalege, kar je mogoče poleti ob različnih metodah prekinitve zaleganja oziroma pozimi. 

Odgovor: NE DRŽI

Pojasnilo: Podatek, da ima zdravilo karenco nič (0) dni za med in čebelje pridelke, velja izključno ob predpostavki, da se zdravilo uporablja strogo v skladu z odobrenimi navodili za uporabo registriranega zdravila. Karenca 0 dni ne pomeni, da se zdravilo lahko uporablja med medenjem ali ob prisotnosti mediščnega satja. To je dovoljeno le, če tako določajo navodila za uporabo registriranega zdravila. Uporaba zdravila v nasprotju z navodili lahko povzroči prehod zdravilnih učinkovin v med, s čimer bi ogrozili varnost potrošnikov ter kakovost in organoleptične lastnosti medu. 

Odgovor: NE DRŽI

Pojasnilo: Za učinkovito zatiranje varoj je ključnega pomena, da zdravljenje vseh čebeljih družin na stojišču izvedemo istočasno. Če čebelje družine na isti lokaciji zdravimo z zamikom (na primer v razmaku nekaj dni ali tednov), ustvarimo ugodne pogoje za reinvazije varoj in pojav čebeljega ropa. Bolj napadene družine so pogosto šibkejše in postanejo tarča ropanja s strani močnejših družin, pri čemer lahko čebele roparice varoje množično prenašajo iz močno napadenih v manj napadene oziroma že zdravljene družine. Ob pojavu čebeljega ropa se ta lahko v brezpašnem obdobju hitro razširi po celotnem stojišču. Hkrati se varoje lahko širijo tudi z zaletanjem čebel iz nezdravljenih v zdravljene družine. Za zmanjšanje horizontalnega širjenja varoj med družinami svetujemo, da zatirate varoje na stojišču pri vseh čebeljih družinah istočasno in se, kolikor je le mogoče, uskladite tudi z okoliškimi čebelarji ter zatiranje na določenem območju opravite v približno istem času.

Odgovor: DRŽI

Pojasnilo: Varoje ni mogoče uspešno obvladovati samo z enim ukrepom, ampak je potrebno celostno spremljanje napadenosti in načrtovanje ukrepov skozi celotno leto. Redno spremljanje napadenosti omogoča, da čebelar pravočasno ugotovi povečanje števila varoj in ukrepa, preden pride do večje škode za družine. Preventivni ukrepi, kot so preprečevanje ropanja, zmanjševanje možnosti prenosa med družinami ter skrb za močne in vitalne družine, pomagajo omejevati širjenje varoj. Z načrtovanimi apitehničnimi ukrepi, kot so izrezovanje trotovine, izdelava narejencev, prekinitev zaleganja in podobno, lahko omejimo razmnoževanje varoj in zmanjšamo njihovo število v družini. Kadar napadenost preseže prag škodljivosti, je potrebno uporabiti učinkovite metode zatiranja, prilagojene obdobju v letu in stanju družine. Samo pravočasna kombinacija spremljanja napadenosti, preventivnih in apitehničnih ukrepov ter ustreznega zatiranja omogoča dolgoročno uspešno obvladovanje varoze.