STOP AFRIŠKI PRAŠIČJI KUGI - ocena izvajanja biovarnostnih ukrepov ter razvoj rešitev pri njihovi vpeljavi v reje domačih prašičev

BI-RS/23-25-048

ARRS logo

 

Splošni podatki

 

Članica UL

Veterinarska fakulteta

 

Naziv nosilca projekta

Bilateralni projekt Slovenija/Srbija  

Status

nosilec  

Šifra projekta/akronim projekta

BI-RS/23-25-048  

Naslov projekta

STOP AFRIŠKI PRAŠIČJI KUGI - ocena izvajanja biovarnostnih ukrepov ter razvoj rešitev pri njihovi vpeljavi v reje domačih prašičev  

Financer

ARRS  

Obdobje financiranja

1.4.2023 do 30.6.2025  

Letni obseg FTE ali EUR

2000 eur

 

Vodja na VF

izr. prof. dr. Marina Štukelj  

Veda

Veterinarska medicina  

Sodelujoče RO

Znanstveni veterinarski institut „Novi Sad“

 

 

 

Faze projekta

V prvi fazi projekta bo v vsaki državi opravljeno umeščanje rej domačih prašičev na zemljevid na podlagi velikosti reje in vrste reje. Reje prašičev bodo razdeljene na komercialne in nekomercialne farme, na farme za vzrejo ali pitanje prašičev ter na proste reje. Predstavili in primerjali bomo število, značilnosti in strukturo prašičereje v Srbiji in Sloveniji. Raziskovalni skupini bosta analizirali družbeni in kulturni kontekst domače prašičereje v obstoječih sistemih reje. Srbska raziskovalna skupina bo zlasti analizirala razmerje med pomembnimi družbenimi in kulturnimi dejavniki ter možnimi povezavami s prenosom APK v različnih sistemih prašičereje. Poleg tega bodo raziskovalci iz Srbije s kolegi iz Slovenije delili svoje izkušnje na področju obvladovanja bolezni v obdobju 2019–2022: predstavili bodo primere izbruhov APK pri domačih prašičih ter aktivnosti in ukrepe, ki jih izvajamo za zatiranje in zaustavitev širjenja APK v Srbiji.

V drugi fazi bosta raziskovalni skupini vsaka v svoji državi ovrednotile izvajanja obstoječih ukrepov biološke varnosti v različnih vrstah rej domačih prašičev. Na podlagi izkušenj iz že okuženih držav v Evropi sta glavni področji za oceno vpliva izvajanja preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja APK med rejami domačih prašičev, zunanja biovarnost (nadzor vseh vhodov na kmetijo) in notranja biolvarnost. Biovarnost se bo v obeh državah ocenjevala z uporabo priznanega vprašalnika, ki ga je razvila univerza Ghent v Belgiji z možnostjo statistične obdelave podatkov (odprt dostop https://www.biocheck.ugent.be).

V drugem letu projekta bodo raziskovalci in doktorandi nadaljevali z delom na ocenjevanju biološke varnosti v rejah in razvrščanju po stopnji izvajanja (nizka, srednja, visoka). Na podlagi pridobljenih rezultatov bosta obe raziskovalni skupini sodelovali v procesu ozaveščanja in izobraževanja prašičerejcev in uradnih veterinarjev, da bi našli razumljive, praktične in sprejemljive rešitve za različne sisteme rej. Organizirali bomo predavanja in delavnice za rejce za ozaveščanje in izmenjavo informacij o vlogi biovarnosti pri zajezitvi širjenja APK.
 

 

Vsebinski opis projekta

Cilj projekta je vzpostavitev in razširitev raziskovalno-izobraževalnega sodelovanja ter prenos znanja med znanstvenoraziskovalnimi skupinami v dveh državah: Slovenija je trenutno še brez potrjenega primera APK, Srbija pa ima že skoraj triletne izkušnje v boju proti bolezni. Z znanstvenega vidika je cilj ugotoviti in ovrednotiti izvajanje biovarnostnih ukrepov v različnih sistemih reje prašičev tako v Srbiji kot tudi v Sloveniji ter vzpostaviti povezavo med trenutnim izvajanjem biovarnostnih ukrepov in morebitnim tveganjem vnosa APK v Slovenijo. Slovenske rezultate bomo primerjali s tistimi srbskih partnerjev. Raziskovalni skupini bosta sodelovali pri izboljšanju ukrepov biološke varnosti v različnih sistemih rej prašičev. Splošni cilj projekta je bolje razumeti vpliv družbenih in kulturnih dejavnikov na širjenje APK in možnosti prenosa na velike razdalje. Razumevanje te problematike bo prispevalo k učinkovitejšemu nadzoru bolezni in nadaljnjemu preprečevanju širjenja v obeh državah. Znano je, da se bolezen najpogosteje širi v dvoriščnih rejah prašičev, kjer je izvajanje ukrepov biovarnosti zelo pomanjkljivo. Cilj tega projekta je zapolniti pomembno raziskovalno vrzel glede poznavanja družbenih, gospodarskih in kulturnih dejavnikov, ki vplivajo na rejo prašičev v Evropi. Osnova za to bo obravnava pozitivnih rej v Srbiji.

Raziskovalni skupini obeh držav bosta sodelovali pri oceni izvajanja in uvedbi biovarnostnih ukrepov v rejah prašičev, saj je to trenutno edini in najpomembnejši način za zmanjšanje tveganja vnosa in širjenja virusa APK. S sodelovanjem strokovnjakov obeh državah se želimo osredotočiti na izboljšanje znanja in ozaveščenosti rejcev in ljudi vključenih v proizvodnjo prašičev in trgovanje z mesnimi izdelki ter širše javnosti, glede izvajanja tako zunanjih kot notranjih biovarnostnih ukrepov.

 

Sestava projektne skupine

  • Izr. prof. dr. Marina Štukelj
  • Asist. dr. Irena Golinar Oven

 

  • Dr. Jasna Prodanov-Radulović, višji znanstveni sodelavec
  • Prof. dr. Jovan Bojkovski
  • Dr. Biljana Đurđević
  • Dr. Vladimir Polaček, višji znanstveni sodelavec
  • Siniša Grubac