Inštitut za varno hrano krmo in okolje

Srečanje partnerjev projekta Erasmus+ Food Improv'iders v Parizu

lukam — Mon, 05 Dec 2022 11:02:21 +0000

Srečanje partnerjev projekta Erasmus+ Food Improv'iders v Parizu lukam Pon, 12/05/2022 - 12:02 Inštitut za varno hrano krmo in okolje Food Improviders Erasmus+ Izobraževanje Raziskovanje

Med 21. in 22. novembrom 2022 je v Parizu v Franciji potekalo mednarodno srečanje udeležencev projekta Food Improv'iders 2020-1-FR01-KA204-080640, na katerem je sodelovala vodja projekta izr. prof. dr. Urška Jamnikar Ciglenečki.

V okviru programa Erasmus + projekt poteka pod nosilstvom Nacionalnega združenja prehrambenih pridelovalcev ANIA (Francija), kot partnerji pa sodelujejo Univerza v Parmi (Italija), Univerza Eszterházy Károly Catholic University (Madžarska), Fundacija Juana de Vega (Španija), Europrojekt (Bolgarija) in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani skupaj z Zdravstveno fakulteto UL.

https://foodimproviders.eu/

Cilj projekta je oblikovanje učnih gradiv, ki bodo prispevala k vključevanju proizvajalcev v inovativne modele prehranske verige ter boljšemu razumevanju potreb in pričakovanj potrošnikov.

V okviru srečanja smo izmenjali informacije glede aktivnosti, ki trenutno potekajo, izmed katerih je najbolj pomembna spletna platforma, kjer bodo predstavljene vse učne vsebine. Platforma bo javno dostopna v začetku leta 2023.

Srečanje partnerjev projekta Erasmus+ Food Improv'iders v Parizu

lukam — Thu, 19 May 2022 14:45:59 +0000

Srečanje partnerjev projekta Erasmus+ Food Improv'iders v Parizu lukam Čet, 05/19/2022 - 16:45 Inštitut za varno hrano krmo in okolje Food Improviders Izobraževanje Raziskovanje

16. maja 2022 je v Parizu v Franciji potekalo mednarodno srečanje udeležencev projekta Food Improv'iders 2020-1-FR01-KA204-080640.

16. maja 2022 je v Parizu v Franciji potekalo mednarodno srečanje udeležencev projekta Food Improv'iders 2020-1-FR01-KA204-080640, na katerem je sodelovala vodja projekta doc. dr. Urška Jamnikar Ciglenečki.

Delovni sklopi projekta so:

analiza dosedanjih praks povezovanja primarne pridelave s predelavo ter s potrošniki,
priprava izobraževalnega gradiva za krepitev položaja kmetov v agro-živilski verigi z namenom izboljšanja njihovih spretnosti in znanja,
zagotoviti nove priložnosti za usposabljanje, ki vključujejo aktualne izobraževalne vsebine
prilagoditi gradivo za spletno samoizobraževanje prek platforme za e-učenje, da se razširi pridobivanje znanja v podeželskih skupnostih EU

Cilj projekta je podpreti pridelovalce in proizvajalce pri pridobivanju znanja, potrebnega za izboljšanje njihovega položaja v agro-živilski verigi ter jih z inovativnimi modeli tudi usposobiti.

https://foodimproviders.eu/

Vodja projekta za Slovenijo doc. dr. Urška Jamnikar Ciglenečki je na sestanku predstavila aktivnosti, ki trenutno potekajo v okviru delovnega sklopa, ki ga vodi Slovenija. Delo poteka v skladu z načrtovanimi smernicami, saj vsi evropski partnerji končujejo s pripravo izobraževalnih gradiv, ki bodo kasneje javno objavljena na spletni platformi.

Spletna delavnica o vzpostavitvi kratkih verig od polja do mize

lukam — Mon, 15 Mar 2021 12:45:13 +0000

Spletna delavnica o vzpostavitvi kratkih verig od polja do mize lukam Pon, 03/15/2021 - 13:45 Inštitut za varno hrano krmo in okolje webinar varna hrana Dogodek

Vabimo vas na brezplačno spletno delavnico o vzpostavitvi kratkih verig od polja do mize. Delavnica bo potekala v sredo, 17. 3. 2021 od 12.00 do 14.00.

Program

12.00-12.10	Urška Jamnikar Ciglenečki Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani Predstavitev projekta Food Improv’iders
12.10-12.20	Mojca Jevšnik Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani Povzetek stanja na področju kratkih verig v Sloveniji
12.20-12.35	Dragica Bratanič LAS Notranjska Z roko v roki do kakovostne prehrane
12.35-12.50	Eneja Debevec LOA d.o.o. Izzivi pri spodbujanju lokalnih pridelovalcev k večanju ponudbe
12.50-13.05	Petra Lozinšek Vrtec "Otona Župančiča" Slovenska Bistrica Lokalna hrana v vrtcu "Otona Župančiča" Slovenska Bistrica
13.05-13.20	Katja Temnik Zeliščni vrt Majnika Izkušnje iz prakse pri vzpostavljanju kratkih verig
13.20-13.30	Špela Strnad Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani Predstavitev rezultatov ankete o izkušnjah s kratkimi verigami v Sloveniji
13.30-14.00	Razprava Okrogla miza na temo vzpostavitve kratkih verig, izkušnje in izzivi za prihodnost (moderatorka Malan Šterbenc, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani)

Udeležba na delavnici je brezplačna. Dovoljujemo si možnost manjših sprememb programa.

Prijava in dodatne informacije: kratke.verige@vf.uni-lj.si

Program spletne delavnice (212,5 KB)

Webinar 17. marec 2021

Spletna delavnica o vzpostavitvi kratkih verig od polja do mize

lukam — Wed, 10 Mar 2021 15:41:03 +0000

Spletna delavnica o vzpostavitvi kratkih verig od polja do mize lukam Sre, 03/10/2021 - 16:41 Inštitut za varno hrano krmo in okolje Food Improviders Dogodek

Vabimo vas, da se nam pridružite na spletnem posvetu, ki ga Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani organizira skupaj z Zdravstveno fakulteto Univerze v Ljubljani v okviru projekta Erasmus+ Food Improv'iders.

Posvet, na katerem bodo sodelovali različni gostje, bo potekal 17. marca 2021 preko spletne platforme Zoom. Teme predavanj in sodelujoče si lahko pogledate v končnem programu.

Program (212,5 KB)

Projekt Erasmus+ Food Improv'iders

lukam — Wed, 05 Aug 2020 14:28:07 +0000

Projekt Erasmus+ Food Improv'iders lukam Sre, 08/05/2020 - 16:28 Inštitut za varno hrano krmo in okolje Food Improviders Izobraževanje Raziskovanje

Veterinarska fakulteta je pridobila projekt Erasmus+ Food Improv'iders 2020-1-FR01-KA204-080640.

Veseli smo, da bomo v okviru programa Erasmus+ sodelovali pri novem 3-letnem projektu v skupni vrednosti 382 730 €. Projekt, ki smo ga poimenovali Food Improv'iders bo potekal pod nosilstvom Nacionalnega združenja prehrambenih pridelovalcev ANIA (Francija), kot partnerji pa bomo sodelovali Univerza v Parmi (Italija), Univerza Eszterházy Károly Catholic University (Madžarska), Fundacija Juana de Vega (Španija), Europrojekt (Bolgarija) in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani skupaj z Zdravstveno fakulteto UL.

Vodja projekta za Slovenijo je doc. dr. Urška Jamnikar Ciglenečki z Inštituta za varno hrano, krmo in okolje Veterinarske fakultete UL. Koordinacijo na Zdravstveni fakulteti UL bo vodila doc. dr. Mojca Jevšnik. Projekt bo potekal 36 mesecev, od septembra 2020 do avgusta 2023.

Cilj projekta je oblikovanje učnih gradiv, ki bodo prispevala k vključevanju proizvajalcev v inovativne modele prehranske verige ter boljšemu razumevanju potreb in pričakovanj potrošnikov.

Smernice za mikrobiološko varnost živil, ki so namenjena končnemu potrošniku

lukam — Fri, 04 Jan 2019 10:27:48 +0000

Smernice za mikrobiološko varnost živil, ki so namenjena končnemu potrošniku lukam Pet, 01/04/2019 - 11:27 Inštitut za varno hrano krmo in okolje živila smernice mikrobiologija varna hrana Diagnostika

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je skupaj z Nacionalnim veterinarskim inštitutom pripravil posodobljene Smernice za mikrobiološko varnost živil, ki so namenjena končnemu potrošniku.

Smernice so kot merilo ustreznosti proizvodnega procesa in varnosti živil namenjene predvsem nosilcem živilske dejavnosti, ki živila pridelujejo, obdelujejo in prodajajo. Pogosto jih uporabljajo tudi službe kakovosti trgovskih verig pri oblikovanju mikrobioloških kriterijev v okviru izvajanja lastnega nadzora. Mikrobiološke smernice so v pomoč vsem, ki so vključeni v proizvodnjo in distribucijo živil in se uporabljajo prostovoljno. Podajajo tudi mikrobiološka merila, ki jih Uredba (ES) št. 2073/2005 s spremembami ne obravnava. Smernice zajemajo mikrobiološke kriterije za živila in merila snažnosti površin za brise/izpirke površin (tudi rok zaposlenih), postopke njihovega pregledovanja in ocenjevanja glede na mikrobiološke kriterije ter metode v prilogah.

Smernice so bile usklajene in pripravljene v sodelovanju s strokovnimi službami, ki delujejo na področju živilske industrije. Posodobljena izdaja Smernic zamenja dosedanjo z januarjem 2019.

Preberi več

Prenesi pdf (841,0 KB)

BARF – super hrana ali super tveganje?

lukam — Wed, 27 Nov 2019 10:23:27 +0000

BARF – super hrana ali super tveganje? lukam Sre, 11/27/2019 - 11:23 Inštitut za varno hrano krmo in okolje surova hrana pes mačka Klinika

Hranjenje s surovo hrano je med lastniki psov vse bolj popularno. Eden od razlogov je primerjanje s prehrano ljudi, kjer so popularne različne diete.

Hranjenje s surovo hrano je med lastniki psov vse bolj popularno. Eden od razlogov je primerjanje s prehrano ljudi, kjer so popularne različne diete.

Na spletu najdemo zapise, da naj bi hranjenje psov s termično neobdelanimi obroki ugodno vplivalo na zdravje psov: izboljšalo naj bi se zdravstveno stanje zobovja in videz kožuha, ugodno naj bi vplivalo na potek kroničnih bolezni, manjša naj bi bila verjetnost za pojav alergij, splošno počutje živali naj bi bilo boljše. Zagovorniki surove hrane navajajo tudi boljšo prebavljivost zaradi ohranjenih encimov, ki jih s kuhanjem sicer uničimo.

Koncept hranjenja psov s surovo hrano ima v tuji literaturi več kratic oziroma označitev. Najbolj pogosto uporabljena je RMBDs (Raw Meat Based Diets) ali RAP (Raw Animal Products), pri nas pa pogosto zasledimo označbo BARF (Bones And Raw Food ali Biologically Appropriate Raw Food). Bistvo surovih diet je hranjenje psov s sestavinami, ki niso termično obdelane. Sem spadajo skeletne mišice, maščoba, notranji organi, hrustanec in kosti farmskih živali (goveda, perutnine, prašičev), konjev, divjadi in rib ter ne-pasterizirani mlečni izdelki in jajca. Nekateri med surove diete vključujejo še majhne količine surovega sadja in zelenjave. Surove diete za pse so lahko pripravljene doma ali kupljene v trgovini kot komercialno pripravljena hrana. Slednja se največkrat prodaja zamrznjena, dobi pa se tudi v liofilizirani obliki (ang. freeze-dried).

Model hranjenja psov s surovo hrano naj bi bil volk, prednik domačega psa. Prebavila volka so razvita tako, da imajo omejeno sposobnost prebave ogljikovih hidratov, kar so zagovorniki posplošili tudi na domače pse. Pozablja pa se, da so domači psi tekom udomačitve in evolucije spremenili genetski zapis v primerjavi s svojimi predniki in tako med drugim pridobili večjo sposobnost prebave ogljikovih hidratov. Razlike med domačimi in divjimi kanidi vključujejo tudi različne potrebe po energiji in hranilnih snoveh. Vse naštete pozitivne lastnosti, ki naj bi jih surova hrana imela, so po mnenju strokovnjakov mešanica anekdot in mnenj, ki niso strokovno podprta.

Surova hrana je za pse in mačke zelo okusna in jo radi jedo. V primerjavi s termično obdelano komercialno ali doma pripravljeno hrano, surova vsebuje večje količine beljakovin in maščob ter relativno malo ogljikovih hidratov in vlaknine. Vendar se morajo lastniki, ki svojim ljubljenčkom dajejo surovo hrano, zavedati tveganja, ki jih tak način hranjenja prinaša.

Pripravljanje surovih diet zahteva veliko znanja, v nasprotnem primeru so lahko diete neuravnotežene. Komercialno pripravljeni surovi obroki naj bi vsebovali vse potrebne hranilne snovi v skladu s priporočili za posamezno živalsko vrsto. Kljub temu so z analizami ugotovili, da tako komercialne surove hrane kot tudi doma pripravljeni obroki surove hrane pogosto vsebujejo preveč ali premalo določenih hranilnih snovi ali pa so te v nepravilnem razmerju. Najbolj pogosta napaka je nepravilno razmerje med kalcijem in fosforjem. Prehrana, ki temelji na surovem mesu lahko vsebuje premalo kalcija in preveliko količino fosforja. Poleg tega lahko surova hrana vsebuje nezadostne količine ostalih mineralov, predvsem joda, kalija, magnezija, cinka, bakra in železa. Poleg neustreznih količin mineralov pri hranjenju psov s surovo hrano pogosto ugotavljamo tudi neustrezno oskrbo z vitamini. Predvsem je kritična oskrba z vitamini A, D in E. Surova hrana je zelo bogata z maščobami v primerjavi s komercialno suho ali mokro hrano. Večja količina maščob v surovi hrani pripomore k svetleči dlaki in lepemu kožuhu, vendar lahko obenem povzroči gastrointestinalne težave, tveganje za nastanek debelosti in podobne metabolične motnje. Zaradi vsebnosti kosti lahko pride do poškodb prebavil. Vnos večjih količin beljakovin in povečana fermentacija pa povzročita nastanek plinov v prebavilih.

Največje tveganje pri hranjenju s surovo hrano je mikrobiološko tveganje za lastnika živali, saj v takšni hrani pogosto ugotavljamo različne mikroorganizme, kot so bakterije in paraziti. Še posebej so ogroženi otroci, starostniki in osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Raziskave v Evropi in Severni Ameriki so pokazale veliko stopnjo kontaminacije komercialno dostopnih surovih hran z bakterijami iz rodu Salmonella, Campilobacter, E.Coli in Yersinia, ki so najbolj pogosti povzročitelji hudih prebavnih težav pri ljudeh in se prenašajo iz živali na ljudi. Poleg naštetih se v surovi hrani lahko pojavijo tudi paraziti kot je Toxolpasma gondii in bakterije iz rodu Brucella. Hišni ljubljenci živijo v zelo tesnem stiku z ljudmi, zato je možen neposredni prenos bakterij z živali na človeka in obratno. Vedno večjo skrb pa v povezavi s hranjenjem surove hrane povzroča povečan pojav bakterij, ki imajo sposobnost, da razvijejo odpornost na antibiotike, ki so v humani in veterinarski medicini široko uporabljeni. V nedavnih raziskavah vzorcev surovega mesa farmskih živali v EU je bil ugotovljen velik delež vzorcev pozitivnih na bakterijo MRSA. V surovi hrani za pse so skrb vzbujajoče tudi listerije – bakterije, ki se lahko prenašajo iz živali na ljudi in pri ljudeh povzročajo splave in okvare možganov. Poudariti je treba, da zamrzovanje omenjenih mikroorganizmov ne uniči. Posebno pomemben je način odmrzovanja - če hrano odmrznjeno dalj časa pustimo na sobni temperaturi, je to pravi raj za mikroorganizme, ki se začnejo množiti.

Pri hranjenju psov in mačk s surovo hrano obstaja nevarnost prenosa patogenih mikroorganizmov na človeka tudi pri sami pripravi obrokov. Potrošniki smo sami odgovorni za rokovanje in pripravo surovih živil. S pravilnim rokovanjem in ustrezno toplotno obdelavo živil se lahko izognemo kontaktnim in alimentarnim okužbam (okužbe s hrano). In ravno na to morajo biti še posebno pozorni lastniki, ki svoje domače živali hranijo s surovo, termično neobdelano hrano živalskega izvora.

Pred nedavnim sta bili opravljeni raziskavi o odnosu, motivaciji in praksi lastnikov psov, ki hranijo surovo hrano. Ugotovljeno je bilo, da lastniki niso seznanjeni z vsemi tveganji, ki jih hranjenje s surovo hrano predstavlja za zdravje živali in ljudi. Prepričani so, da je hranjenje s surovo hrano bolj naravno in bolj zdravo v primerjavi s komercialno dostopno suho hrano (briketi), hkrati pa imajo manj zaupanja v strokovne nasvete veterinarjev v primerjavi z lastniki, ki pse hranijo konvencionalno. V raziskavi poudarjajo, da bi mnenje veterinarjev nutricionistov moralo imeti več veljave. Z vidika prehrane živali je komunikacija med veterinarjem in lastnikom izredno pomembna. Dolžnost veterinarjev je, da lastnike, ki bi svojim ljubljenčkom radi dajali surovo hrano, podučijo o morebitnih tveganjih, ki jih tak način hranjenja prinaša. Prav tako je potrebno vedeti, da so si surove hrane po kvaliteti med seboj zelo različne in jih je v izogib morebitnim škodljivim posledicam potrebno analizirati ter redno spremljati zdravstveno stanje živali.

Viri:

Crissey SD, Swanson JA, Lintzenich BA, Brewer BA, Slifka KA. Use of a raw meat-based diet or a dry kibble diet for sand cats (Felis margarita). J Anim Sci. 1997;75(8):2154-60.
DeLay J, Laing J. Nutritional osteodystrophy in puppies fed a BARF diet. AHL Newsletter, 6(2); 23.
Dillitzer N, Becker N, Kienzle E. Intake of minerals, trace elements and vitamins in bone and raw food rations in adult dogs. Br J Nutr. 2011;106 Suppl 1:S53-6.
Dittmer KE, Thompson KG. Vitamin D metabolism and rickets in domestic animals: a review. Vet Pathol. 2011;48(2):389-407.
Freeman LM, Chandler ML, Hamper BA, Weeth LP. Current knowledge about the risks and benefits of raw meat-based diets for dogs and cats. J Am Vet Med Assoc. 2013;243(11):1549-58.
Freeman LM, Michel KE. Evaluation of raw food diets for dogs. J Am Vet Med Assoc. 2001;218(5):705-9.
Fredriksson-Ahomaa M, Heikkilä T, Pernu N, Kovanen S, Hielm-Björkman A, Kivistö R. Raw Meat-Based Diets in Dogs and Cats. Vet sci. 2017;4(33):
Kawaguchi K, Braga IS 3rd, Takahashi A, Ochiai K, Itakura C. Nutritional secondary hyperparathyroidism occurring in a strain of German shepherd puppies. Jpn J Vet Res. 1993;41(2-4):89-96.
Kerr KR, Beloshapka AN, Morris CL, Parsons CM, Burke SL, Utterback PL, Swanson KS. Evaluation of four raw meat diets using domestic cats, captive exotic felids, and cecectomized roosters. J Anim Sci. 2013;91(1):225-37.
Köhler B, Stengel C, Neiger R. Dietary hyperthyroidism in dogs. J Small Anim Pract. 2012;53(3):182-4.
Meade SJ, Reid EA, Gerrard JA. The impact of processing on the nutritional quality of food proteins. J AOAC Int. 2005;88(3):904-22.
National Research Council. Comittee on Dogs and Cats. In: Nutrient requirements of dogs and cats. Washington, DC: National Academies Press, 2006.
Niza MM, Vilela CL, Ferreira LM. Feline pansteatitis revisited: hazards of unbalanced home-made diets. J Feline Med Surg. 2003;5(5):271-7.
Polizopoulou ZS, Kazakos G, Patsikas MN, Roubies N. Hypervitaminosis A in the cat: a case report and review of the literature. J Feline Med Surg. 2005;7(6):363-8.
Schlesinger DP, Joffe DJ. Raw food diets in companion animals: a critical review. Can Vet J. 2011;52(1):50-4.
Schenk P. Home prepared dog and cat diets. 2nd edition. Wiley Blackwell, Iowa; 2010.
Singleton C, Wack R, Larsen RS. Bacteriologic and nutritional evaluation of a commercial raw meat diet as part of a raw meat safety program. Zoo Biol. 2012;31(5):574-85.
Taylor J. Should domestic dogs really eat like wolves? Bio-appropriate petfoods are often meat-first and grain-free, but are they based on nutrition science? Petfood industry. 2014; March; 72-76.
Taylor MB, Geiger DA, Saker KE, Larson MM. Diffuse osteopenia and myelopathy in a puppy fed a diet composed of an organic premix and raw ground beef. J Am Vet Med Assoc. 2009;234(8):1041-8.
Vester BM, Burke SL, Liu KJ, Dikeman CL, Simmons LG, Swanson KS. Influence of feeding raw or extruded feline diets on nutrient digestibility and nitrogen metabolism of African wildcats (Felis lybica). Zoo Biol. 2010;29(6):676-86.

Avtorici članka:
Asist. dr. Marjana Grandič, dr. vet. med.
Izr. prof. dr. Breda Jakovac Strajn, dr. vet. med.