ptice

Strokovnjaki UL VF na mednarodni delavnici o pticah roparicah v Srbiji

lukam — Wed, 27 May 2026 10:55:41 +0000

Strokovnjaki UL VF na mednarodni delavnici o pticah roparicah v Srbiji lukam Sre, 05/27/2026 - 12:55 Inštitut za perutnino ptice male sesalce in plazilce AVIATOR Interreg prostoživeče živali ptice delavnica Strokovno

V okviru projekta Interreg AVIATOR so predstavniki Veterinarske fakultete UL sodelovali na strokovni delavnici o rehabilitaciji, monitoringu in rokovanju s pticami roparicami.

Med 12. in 13. majem 2026 so se Sabina Bolha, doc. dr. Rebeka Lucijana Berčič in prof. dr. Jožko Račnik z Inštituta za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce Veterinarske fakultete UL v okviru projekta Interreg AVIATOR udeležili mednarodne delavnice o spoznavanju in rokovanju s pticami roparicami v Novem Sadu v Srbiji.

Kot zunanja sodelujoča deležnika projekta sta se srečanja udeležila tudi dr. Pavel Kvapil iz ZOO Ljubljana ter dr. Marjan Kastelic iz Veterinarske ambulante Buba, Grosuplje.

Na predavanjih v okviru delavnice so bili predstavljeni najpogostejši vzroki za sprejem ptic roparic v zdravljenje in rehabilitacijo na območju Balkana, udeleženci pa so spoznali tudi različne vrste ujed, značilne za tamkajšnje okolje.

Pomemben del delavnice je predstavljalo praktično delo na terenu v naravnem rezervatu Banja Rusanda v bližini Novega Sada. Rezervat je znan po velikem številu ptic roparic, med drugim tam gnezdi tudi redka rdečenoga postovka. Udeleženci so se seznanili z metodami varnega lovljenja ptic za potrebe rednega monitoringa in zbiranja vzorcev.

Sodelovanje na delavnici predstavlja pomembno priložnost za izmenjavo znanja in dobrih praks na področju varstva, zdravljenja in raziskovanja prostoživečih ptic roparic v širšem evropskem prostoru.

Predstavnici UL VF na mednarodni delavnici AVIATOR o boleznih ptic roparic

lukam — Tue, 31 Mar 2026 06:57:43 +0000

Predstavnici UL VF na mednarodni delavnici AVIATOR o boleznih ptic roparic lukam Tor, 03/31/2026 - 08:57 Inštitut za perutnino ptice male sesalce in plazilce AVIATOR Interreg prostoživeče živali ptice delavnica Strokovno

Predstavnici Veterinarske fakultete sta na delavnici AVIATOR v Avstriji predstavili slovenske raziskave ter okrepili povezovanje z evropskimi partnerji na področju nadzora bolezni.

Predstavnici Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani sta 19. in 20. marca 2026 sodelovali na delavnici AVIATOR Interreg, ki je potekala na AGES Institute for Veterinary Disease Control v Mödlingu pri Dunaju. Delavnica je bila namenjena izmenjavi znanj in izkušenj s področja diagnostike bolezni ptic roparic ter nadzora nad virusnimi in vektorsko prenosljivimi boleznimi, vključno z aviarno influenco in virusom Zahodnega Nila.

Raziskovalka in tehnična sodelavka sta v imenu izr. prof. dr. Joška Račnika predstavili predavanje z naslovom West Nile Virus Surveillance in Wild Birds in Slovenia using PCR, Serology, and Clinical Data, v katerem so bili prikazani slovenski pristopi k spremljanju virusa pri prostoživečih pticah. Udeležba na dogodku je okrepila sodelovanje z evropskimi partnerji ter prispevala k razvoju strokovnega znanja in raziskovanja na področju meddržavne zdravstvene zaščite ptic roparic.

Prva delavnica projekta Interreg DR Aviator: varstvo ptic roparic v Sloveniji

lukam — Sun, 22 Mar 2026 06:23:12 +0000

Prva delavnica projekta Interreg DR Aviator: varstvo ptic roparic v Sloveniji lukam Ned, 03/22/2026 - 07:23 Inštitut za perutnino ptice male sesalce in plazilce AVIATOR Interreg prostoživeče živali ptice delavnica Dogodek Strokovno

Delavnica je povezala strokovnjake različnih področij ter spodbudila izmenjavo znanj in sodelovanje pri ohranjanju ptic roparic v Sloveniji.

V sredo, 18. marca 2026, je na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani potekala prva delavnica v okviru projekta Interreg DR Aviator, z naslovom Varstvo ptic roparic v Sloveniji: od biologije do veterinarske medicine.

Dogodek je združil strokovnjake s področja biologije, ekologije, ornitologije, veterine in drugih, ki se pri svojem delu ukvarjajo s prostoživečimi ujedami, sovami in sokoli. Na delavnici so predstavili aktualna spoznanja o stanju populacij ptic roparic, zdravstvenem varstvu, zastrupitvah, okužbah ter uporabi telemetrije. Delavnica je bila priložnost za izmenjavo znanj, povezovanje partnerjev in krepitev sodelovanja pri ohranjanju prostoživečih ptic roparic v Sloveniji.

Zaščita ptic roparic v Sloveniji: od biologije do veterinarske medicine

lukam — Tue, 03 Mar 2026 19:15:11 +0000

Zaščita ptic roparic v Sloveniji: od biologije do veterinarske medicine lukam Tor, 03/03/2026 - 20:15 Inštitut za perutnino ptice male sesalce in plazilce AVIATOR Interreg prostoživeče živali ptice delavnica Dogodek Strokovno

Strokovna delavnica projekta AVIATOR o spremljanju, zdravju in ohranjanju ptic ujed v Podonavski regiji

Datum	18. marec 2026
Ura	8.30–15.00
Lokacija	Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), Velika predavalnica BTS-NIB, Večna pot 121, Ljubljana
Projekt	AVIATOR – Avian Resilience and Adaptation through Awareness Monitoring, Treatment, and Outreach for Raptors (Interreg Podonavje, DRP0301048)

O dogodku

Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani organizira prvo strokovno delavnico v okviru mednarodnega projekta AVIATOR, katerega cilj je krepitev odpornosti ptic roparic na nalezljive in parazitarne bolezni v Podonavski regiji.

Ptice ujede imajo ključno vlogo v ekosistemih kot vrhnji plenilci in mezopredatorji. Zaradi podnebnih sprememb, drobljenja habitatov, spremenjenih migracijskih poti ter povečane izpostavljenosti patogenom se soočajo z vse večjimi izzivi. Projekt AVIATOR te izzive naslavlja z razvojem usklajenih transnacionalnih ukrepov, skupne metodologije spremljanja zdravstvenega stanja ter digitalne platforme znanja.

Program delavnice (265,6 KB)

Namen delavnice

Delavnica je namenjena:

predstavitvi ciljev in aktivnosti projekta AVIATOR,
izmenjavi strokovnih znanj s področja biologije, veterinarske medicine in varstva narave,
povezovanju ključnih deležnikov,
oblikovanju konkretnih rešitev za spremljanje in izboljšanje zdravstvenega stanja ptic ujed v Sloveniji.

Dogodek bo združil strokovnjake s področja veterinarske medicine, ekologije, varstva narave in raziskovalnih institucij.

Prijava na delavnico

Udeležba je brezplačna, prijava pa je obvezna.

Prijava je možna preko spletnega obrazca: https://1ka.arnes.si/a/a247b21d

Rok za prijavo: 16. marec 2026
Število mest je omejeno.

Projekt AVIATOR

Projekt AVIATOR poteka v okviru programa Interreg Podonavje in povezuje partnerje iz več držav Podonavske regije. Cilj projekta je izboljšati pripravljenost na nalezljive bolezni pri pticah roparicah ter vzpostaviti skupni regionalni okvir za spremljanje, preprečevanje in odzivanje.

Več o projektu: https://interreg-danube.eu/projects/aviator

Skrb za ptice roparice v okviru projekta AVIATOR Interreg DRP0301048 na Veterinarski fakulteti

lukam — Wed, 04 Feb 2026 06:17:38 +0000

Skrb za ptice roparice v okviru projekta AVIATOR Interreg DRP0301048 na Veterinarski fakulteti lukam Sre, 02/04/2026 - 07:17 Inštitut za perutnino ptice male sesalce in plazilce AVIATOR Interreg prostoživeče živali ptice Strokovno

V okviru projekta AVIATOR sodelujemo z različnimi ustanovami, ki skrbijo za ptice roparice v Sloveniji. Zbiramo podatke o številčnosti in zdravstvenem stanju ptic ter pripravljamo analizo sistema njihove zaščite.

Na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL VF) v drugem obdobju projekta AVIATOR aktivno sodelujemo z nekaterimi ustanovami (Prirodoslovni Muzej Slovenije, Nacionalni inštitut za biologijo, Zatočišče za zaščitene vrste prostoživečih živali Golob d.o.o., ZOO Ljubljana in druge), ki v Sloveniji delujejo na področju varstva ptic roparic. Pridobivali smo podatke o njihovi številčnosti ter različnih zdravstvenih težavah, na podlagi česar pripravljamo lokalno analizo slovenskega sistema za zaščito ptic roparic ter skupno metodološko poročilo o varstvu ptic roparic v Podonavski regiji. Največ podatkov, zbranih v zadnjih desetih letih, smo pridobili iz podatkovnih baz UL VF in Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Na UL VF podatke o prostoživečih pticah roparicah zbirata Klinika za ptice, male sesalce in plazilce, ki nudi veterinarsko oskrbo prostoživečim živalim, med njimi tudi vrstam ptic, ki so obravnavane v tem projektu, ter Nacionalni veterinarski inštitut, ki sprejema na različnih lokacijah najdene poginule živali in jih sistematično preiskuje za namene ugotavljanja kužnih bolezni. Prirodoslovni muzej Slovenije je podatke, zbrane v tem projektu, pridobil iz svoje muzejske zbirke poginulih živali, ki jih zbira iz različnih lokacij Slovenije za potrebe raziskav in/ali muzejske hrambe.

Na Kliniki za ptice, male sesalce in plazilce tako kot v preteklosti tudi v drugem šestmesečju projekta AVIATOR aktivno oskrbujemo in pomagamo različnim vrstam prostoživečih ptic roparic, ki so utrpele zdravstvene težave (Poročila o delu s prostoživečimi živalmi). V laboratoriju za kužne bolezni perutnine ter ptic preiskovan material roparic testiramo na prisotnost različnih povzročiteljev bolezni, med katerimi je najpomembnejši virus aviarne influence. Med tem časom smo oskrbeli 38 prostoživečih ptic roparic: 22 kanj, 6 navadnih postovk, 2 veliki uharici, 2 lesni sovi, 1 kozačo in 1 skobca. V nadaljevanju opisujemo tri klinične primere roparic, ki smo jih oskrbeli pri nas.

Kozača (Strix uralensis) s poškodbo roževine gornjega kljuna zaradi naleta v vozeče vozilo.

Kozačo (543/25 PP) so najditelji opazili na prometni cesti pri Novem mestu. Omotična, s povešeno glavo in krili je sedela na cesti, imela je okrvavljen kljun. Lokalni veterinarji so jo oskrbeli, nato pa jo napotili k nam. Na Kliniki za ptice, male sesalce in plazilce smo ugotovili, da ima poškodovan zgornji kljun s počeno roževino ter oteklino okolnega tkiva. Sova je bila v času naše oskrbe intenzivno zdravljena: blažili smo šok, bolečino, dehidracijo ter jo zaščitili pred okužbami. Izključili smo okužbo z virusom aviarne influence. Naslednji dan je bila premeščena v Zatočišče za prostoživeče živali na Muto v nadaljnjo rehabilitacijo.

Lesna sova (Strix aluco) ima zaprto levo oko zaradi hude poškodbe glave, ki je nastala kot posledica naleta v vozeče vozilo.

Lesna sova (657/25 PP) je bila najdena v večernih urah na prometni cesti med Kočevjem in Štalcerji. Najditelji so opazili, da se je sova zaletela v vozeče vozilo, nato pa obležala na tleh. Imela je priprto eno oko. Po dveh dneh so jo pripeljali na našo Kliniko za ptice, male sesalce in plazilce, kjer smo takoj začeli zdraviti akutno poškodbo glave, dehidracijo ter bolečino. Čim hitreje smo ji poskušali olajšati bolezenski stres. Izključili smo okužbo z virusom aviarne influence. Prve tri dni je hrano prejemala po sondi z asistiranim hranjenjem, četrti dan pa je že bila sposobna jesti sama. Ker se je sovino klinično nevrološko stanje iz dneva v dan izboljševalo, je bila peti dan izpuščena nazaj v naravo. Najditelji so jo na prostost izpustili v bližini kraja najdbe.

Portret skobca (Accipiter nisus) med okrevanjem na kliniki.

Skobec (29/26 PP), ki ni mogel odleteti, je bil opažen v okolici Brega pri Borovnici. Najditelj ga je še isti dan pripeljal na Kliniko za ptice, male sesalce in plazilce. Ob sprejemu smo opazili, da je ptica oslabljena in dehidrirana, v kljunski votlini je imela tudi belkaste obloge. Z brisom kljunske votline in golše ter pregledom iztrebka smo potrdili prisotnost jajčec glist (Capillaria spp.). Ker skobec zaradi bolezenskih sprememb in bolečine v kljunski votlini sam ni mogel jesti, smo ga asistirano hranili po sondi. Zdravljen je bil z antiparazitiki ter ostalo podporno terapijo. Izključili smo okužbo z virusom aviarne influence. Tretji dan je bil premeščen v Zatočišče za prostoživeče živali na Muti.

Aviarna influenca (ptičja gripa)

lukam — Sun, 24 Sep 2023 12:11:25 +0000

Aviarna influenca (ptičja gripa) lukam Ned, 09/24/2023 - 14:11 Inštitut za perutnino ptice male sesalce in plazilce Aviarna influenca ptice ptičja gripa Aktualno

Aviarna influenca (AI), poznana tudi kot ptičja gripa, je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki se običajno pojavlja pri perutnini in prostoživečih vodnih pticah.

AI povzročajo virusi influence tipa A, ki spadajo v družino Orthomyxoviridae. Okužbe pri pticah lahko potekajo z različnimi bolezenskimi znaki, od asimptomatskih do hitro napredujočih sistemskih obolenj z visoko smrtnostjo. Na osnovi patogenosti zaperutnino viruse AI razvrščamo v nizko patogene (LPAI) in visoko patogene (HPAI). Rezervoar virusov AI so prostoživeče vodne ptice, predvsem nekatere vrste iz redov Anseriformes (race, labodi, gosi) in Charadiiformes (galebi, čigre, martinci), ki so lahko okužene z virusi LPAI, v zadnjih letih pa le te pogosto prenašajo tudi viruse HPAI.

Okužene živali izločajo virus AI preko nosnic, kljunske votline, očesnih veznic in kloake, virus najdemo tudi v perju in odmrlih celicah kože. Virus se navadno prenaša z direktnim kontaktom med živalmi dovzetnih vrst ali pa preko kontaminiranih površin, vode in hrane. Ker se virus HPAI nahaja v različnih organih in tkivih, so lahko trupla poginulih ptic pomemben vir okužbe, tako za ptice ujede kot sesalce, ki se prehranjujejo s temi trupli.

Do pojava visoko patogenega virusa podtipa H5 iz linije gos/Guangdong (Gs/GD/96 H5N1) leta 1996 so bili pojavi influence tipa A pri perutnini omejeni. S pojavom omenjenega virusa je število izbruhov HPAI začelo močno naraščati, tako pri perutnini kot pri prostoživečih pticah. Nekateri virusi iz te linije imajo zoonotičen potencial, kar pomeni, da lahko okužujejo tudi sesalce.

Epidemiološka situacija pri perutnini in prostoživečih pticah se je močno poslabšala v letih 2016/2017 s pojavom virusov HPAI podtipa H5Nx linije Gs/GD/96 H5N1, ki spadajo v gručo 2.3.4.4b. Epidemija v sezoni 2021/2022 povzročena s temi virusi, je bila ena največjih, s 6615 registriranimi pojavi pri perutnini in prostoživečih pticah. Izgleda, da virusi iz te linije zaradi mutacij genoma lažje okužujejo sesalce, kar se kaže v povečanem številu okužb pri različnih živalskih vrstah.

V Sloveniji smo HPAI prvič potrdili v sezoni 2005/2006 pri prostoživečih pticah. ter nato še v sezoni 2016/2017 in 2020/2021. V sezoni 2021/2022 smo HPAI prvič potrdili pri perutnini, v sezoni 2022/2023 pa smo HPAI diagnosticirali pri prostoživečih pticah, pri kokoših in tudi pri pticah v ZOO Ljubljana.

Poleg tega, da so izbruhi AI vedno bolj nepredvidljivi in niso več sezonsko vezani na hladnejše mesece, pojavi AI pri perutnini negativno vplivajo na dobrobit živali in povzročajo velike gospodarske škode.

Zato je zelo pomembno zgodnje odkrivanje bolezni, s katerim lahko omejimo širjenje bolezni in zmanjšamo škodo, ki jo povzroči izbruh bolezni pri perutnini.

Sum na okužbo z virusi AI v reji perutnine lahko postavimo na osnovi naslednjih znakov:

zmanjšana poraba krme in vode (za več kot 5 %),
padec nesnosti (za več kot 5 %),
povišan pogin (za več kot trikrat od običajnega dnevnega pogina),
kakršni koli klinični znaki (živčni znaki, respiratorna obolenja, driske) ali spremembe, ugotovljene pri raztelesbi.

Če opazite katerega od zgoraj naštetih znakov, nemudoma pokličite svojega veterinarja!

Več o bolezni, novih primerih v Slovenij ter ukrepih.

Navodila za ukrepanje, če najdete poginulo ali bolno ptico.

Navodila za ukrepanje, če ste prišli v stik z virusom AI.

Priporočilo za ravnanje v primeru najdbe poginjene prostoživeče ptice

lukam — Thu, 03 Dec 2020 20:30:30 +0000

Priporočilo za ravnanje v primeru najdbe poginjene prostoživeče ptice lukam Čet, 12/03/2020 - 21:30 Inštitut za perutnino ptice male sesalce in plazilce Aviarna influenca H5N8 HPAI ptice influenca Strokovno

Ptice lahko, poginjajo zaradi različnih vzrokov: starost, poškodbe, okužbe s patogenimi mikroorganizmi in zaradi drugih bolezni.

Ena bolj nevarnih okužb, ki lahko povzroči pogin ptic je okužba z virusom visoko patogene aviarne influence (HPAI). Okužba z virusom HPAI pogosto privede do pogina domače perutnine in nekaterih prostoživečih ptic., Okužbe ljudi z virusi HPAI so zelo redke in navadno ne predstavljajo večje nevarnosti za zdravje.

Zaradi zagotavljanja zdravja ljudi in preprečevanja širjenja virusa med pticami vas prosimo, da ob najdbi prostoživeče ptice upoštevate naslednja priporočila:

Če opazite posamezno poginjeno ptico pevko (npr. sinica, ščinkavec, vrabec, kos, zelenec, golob, taščica…), pri pticah v okolici pa ne opazite sprememb v obnašanju, lahko poginjeno ptico poberete tako, da:

uporabite rokavice za enkratno uporabo,
vrečo, v katero boste pobrali ptico, nataknete na roko, poberete ptico in vrečo izvihate čez ptico tako, da ne pridete v direkten stik s truplom,
vrečo s ptico zaprete in jo skupaj z rokavicami odvržete med odpadke,
roke si po končanem postopku dobro operete z milom in razkužite.

Če opazite poginjeno ali bolno prostoživečo vodno ptico (npr. raca, labod, čaplja, pobrežnik, galeb….) ali ujedo (kanja, sokol, kragulj, postovka, sove..), obvestite Center za obveščanje (tel. št. 112).

Center za obveščanje obvestite tudi v primeru, ko opazite več poginjenih ptic na isti lokaciji, oziroma poleg poginjene ptice opazite neobičajno obnašanje pri ostalih pticah (padanje, zavijanje z glavo, težave pri gibanju, zamazano perje okrog kljuna, kloake, bruhanje, krvavitve, otekline na različnih delih telesa, kihanje, smrkanje).

Obvestilo o pojavu virusa Zahodnega Nila in Usutu virusa pri pticah

lukam — Fri, 04 Jan 2019 10:49:37 +0000

Obvestilo o pojavu virusa Zahodnega Nila in Usutu virusa pri pticah lukam Pet, 01/04/2019 - 11:49 Inštitut za mikrobiologijo in parazitologijo virus Zahodnega Nila Usutu virus ptice NVI Aktualno

V Laboratoriju za kužne bolezni perutnine in ptic Nacionalnega veterinarskega inštituta smo potrdili okužbo z virusom Zahodnega Nila (WNV) pri sivi vrani (Corvus cornix) in Usutu virusom pri poginjenih kosih (Turdus merula), vse pozitivne ptice so bile najdene v Ljubljani.

Virus Zahodnega Nila in Usutu virus sta flavivirusa, ki spadata v serološko skupino japonskih encefaltisov. Naravni gostitelji so prostoživeče ptice, glavni prenašalci virusov pa so komarji, predvsem iz rodu Culex spp., ki jih najdemo tudi pri nas.

Nekatere vrste ptic (npr. vrane, gosi, ujede) so za bolezen, ki jo povzroča WNV zelo občutljive in poginejo zaradi resne sistemske bolezni. Bolezenski znaki se lahko kažejo v obliki živčnih motenj (krči, motnje v usklajenosti gibov) in pogina. Med sesalci so zelo občutljivi konji, ki po okužbi z virusom WNV lahko zbolijo z znaki encefalitisa ali encefalomielitisa. Bolezen lahko poteka s povečano telesno temperaturo ali brez, postopoma napreduje do paralize, kome in pogina. V Evropi pa je ugotovljenih vedno več okužb tudi pri ljudeh.

Okužbe z Usutu virusom so lahko nevarne predvsem za nekatere vrste ptic kot so npr. kosi in nekatere sove, okužba lahko povzroči pogin živali. Prvič je bil odkrit leta 1959 v Južni Afriki pri komarjih. O pojavu izbruhov te bolezni pri pticah v Evropi so poročali že leta 2001 in 2002 v Avstriji, 2005 na Madžarskem, 2006 v Italiji, Švici in Španiji; 2011 v Nemčiji in Republiki Češki; 2012 v Belgiji, 2015 v Franciji in 2016 na Nizozemskem, Belgiji, Franciji in Nemčiji, 2017 v Avstriji in 2018 v Nemčiji.

Po dostopnih podatkih pri ostalih živalskih vrstah še ni bilo opisanega kliničnega primera te bolezni, čeprav so virus izolirali iz možganov dveh poginjenih netopirjev v Nemčiji. Poznani pa so posamezni primeri okužb pri ljudeh.

Koristne povezave:

Priporočilo za ravnanje v primeru najdbe poginjene prostoživeče ptice

http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/zdravje_zivali/bolezni/

http://www.nijz.si/sl/spremljanje-virusa-zahodnega-nila

Inštitut za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce, Veterinarska fakulteta Ljubljana