pes

Raziskava: Doživljanje skrbništva za starejše živali

lukam — Fri, 21 Feb 2025 13:56:28 +0000

Raziskava: Doživljanje skrbništva za starejše živali lukam Pet, 02/21/2025 - 14:56 Klinika za male živali raziskave anketa pes Klinika Raziskovanje

Raziskava o odnosu skrbnikov do živali in počutju skrbnikov v povezavi z boleznijo in zdravljenjem, ter sodelovanje z izbranim veterinarjem.

Spoštovana, spoštovani!

Vabimo Vas k sodelovanju pri izpolnjevanju ankete, s katero skušamo ugotoviti kakšno je vaše doživljanje skrbništva za starejše živali oz. živali, ki obolijo za kroničnimi boleznimi. Anketo smo pripravili na Veterinarski fakulteti in Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Raziskava se nanaša na odnos skrbnikov do živali in počutje skrbnikov v povezavi z boleznijo in zdravljenjem, ter sodelovanje z izbranim veterinarjem. Gre za enostaven vprašalnik, kjer nas zanimajo le vaša mnenja in pogledi.

Zakaj je pomembno, da sodelujete?

S sodelovanjem boste pomembno prispevali k proučevanju vašega počutja kot skrbnika starejše ali kronično obolele živali, ter k informiranju veterinarske stroke o tem, kako pomagati lastnikom v teh občutljivih trenutkih.

Kako sodelujete?

V raziskavi sodelujete tako, da izpolnite spletni vprašalnik. Vzelo Vam bo približno 10 do 15 minut.

Vprašalnik najdete na povezavi https://survey.cjm.si/psi

Za sodelovanje vam bomo zelo hvaležni. Če imate kakršnakoli vprašanja ali pomisleke pred izpolnjevanjem, se brez težav lahko obrnete na nas preko elektronskega naslova: maja.zakosekpipan@vf.uni-lj.si in darja.pavlin@vf.uni-lj.si

Gensko posredovana terapija s plazmidom za IL-12 v zdravljenju spontanih tumorjev psov

lukam — Thu, 26 May 2022 14:31:52 +0000

Gensko posredovana terapija s plazmidom za IL-12 v zdravljenju spontanih tumorjev psov lukam Čet, 05/26/2022 - 16:31 Klinika za male živali rak genska terapija elektrokemoterapija genski elektroprenos pes onkologija IL-12 Raziskovanje

Napredni načini zdravljenja spontanih tumorjev – boljši obeti za živali in dragocene izkušnje tudi za humane onkologe.

Gensko posredovana terapija predstavlja eno od naprednih načinov zdravljenja, s ciljem vzpodbujanja imunskega odgovora pacienta, v boju proti raku.

V naših dolgoletnih kliničnih študijah pri bolnih psih smo uspeli dokazati, da je tak način zdravljenja varen zanje in okolico, da je učinkovit pri obvladovanju osnovne bolezni in njenega napredovanja. Zdravljenje omogoča kakovostno življenje pacientu, saj so neželeni stranski učinki minimalni, zaradi česar so tak način zdravljenja tudi lastniki zdravljenih pacientov ocenili kot primeren in bi se zanj po potrebi tudi večinoma ponovno odločili.

Izsledke raziskave smo objavili na številnih znanstvenih in strokovnih srečanjih ter v pomembnih mednarodno priznanih revijah, poleg tega pa smo poskušali naše dosežke deliti s širšo javnostjo. Z namenom vpogleda v naše delo in dosedanje rezultate vas vabimo, da si ogledate nekatere objave na naslednjih povezavah:

Simpozij o genski terapiji v Sloveniji - SAZU
Pitamic S. Slovenska platforma za razvoj genske terapije, Medicina danes, marec 2022
Čemažar M, T Jesenko, M Bošnjak in soavtorji. Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v Slovenij. Onkologija, junij 2022

Elektrokemoterapijo in/ali gensko posredovani vnos uporabljamo kot:

nadomestno metodo za kirurško zdravljenje ≥ učinkovitost,
dopolnilno zdravljenje med ali po kirurškem posegu.

Kdaj:

dostopni tumorji omejene velikosti;
predvsem na mestih, kjer bi kirurški poseg z varnostnimi robovi posledično pomenil zmanjšano funkcionalnost ali izrazit kozmetično neželen učinek.

Prednosti:

podaljšuje učinek lokalnega nadzora;
sistemskega učinka za preprečevanje napredovanja bolezni;
poseg je v primerjavi s kirurškim zdravljenjem:

bistveno krajši (do prib. 30 minut),
večinoma brez neželenih stranskih učinkov,
mesto zdravljenja ne potrebuje posebne oskrbe, razen začasne zaščite in toalete.

Zahvaljujemo se vsem sodelujočim v raziskavi in podpornikom. Posebna zahvala gre tudi lastnikom psov, ki so nam zaupali in s tem omogočili korak v smer izboljšanja zdravljenja vsaj nekaterih onkoloških pacientov.

Avtorji: prof. dr. Nataša Tozon (Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta), dr. Nina Milevoj (Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta), dr. Urša Lampreht Tratar (Onkološki inštitut Ljubljana), prof. dr. Maja Čemažar (Onkološki inštitut Ljubljana)

10 mitov o surovi hrani za pse in mačke

lukam — Mon, 05 Jul 2021 09:14:41 +0000

10 mitov o surovi hrani za pse in mačke lukam Pon, 07/05/2021 - 11:14 Klinika za male živali surova hrana pes mačka Klinika

Miti in dejstva o surovi hrani za pse in mačke.

MIT št. 1: 'Koristi surove hrane so dokazane.'

DEJSTVO: Nobena do danes objavljena znanstvena raziskava ni dokazala koristi hranjenja s surovo hrano. Njena priljubljenost izvira iz anekdot in subjektivnih občutkov. Surova hrana na primer vpliva na svetleč kožuh in zmanjšanje volumna blata, ker vsebuje visoko vsebnost maščob in je dobro prebavljiva. Vendar te učinke lahko dosežemo tudi s kuhano hrano brez izpostavljanja živali tveganju, ki ga prinaša hranjenje s surovo hrano.

MIT št. 2: 'To je to, kar jedo živali v divjini.'

DEJSTVO: Volkovi v divjini res jedo surovo hrano (poleg jagodičevja, rastlin,…). Vendar je življenjska doba volka v divjini zgolj nekaj let. Kar je torej prehransko optimalno za volka ni optimalno za naše živali, za katere si želimo, da bi živele dolgo in zdravo.

MIT št. 3: 'Psi in mačke se ne morejo okužiti z bakterijo Salmonella preko surovega mesa.'

DEJSTVO: Psi in mačke se lahko okužijo z bakterijami Salmonella, Clostridium, Campylobacter in drugimi bakterijami, ki jih najdemo v surovem mesu, ravno tako kot ljudje (še posebej otroci, starejši in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom).

MIT št. 4: 'V surovi hrani za živali je meso enake kvalitete kot v tisti za ljudi.'

DEJSTVO: Celo meso, ki ga kupite v najboljši trgovini za ljudi, lahko vsebuje škodljive bakterije, zato visoko kvalitetno meso za prehrano živali še ne pomeni, da meso ni kontaminirano z bakterijami (bi vi jedli surovo mleto govedino?).

MIT št. 5: 'Zamrzovanje surove hrane ubije bakterije.'

DEJSTVO: Večina bakterij, ki jih najdemo v surovem mesu, zlahka preživi proces zamrzovanja ali liofiliziranja.

MIT št. 6: 'Dokler so kosti surove, so varne.'

DEJSTVO: Kosti, surove ali kuhane, lahko poškodujejo pasje ali mačje zobe. Lahko se tudi zagozdijo v požiralniku, ga poškodujejo, enako tudi želodec ali črevo.

MIT št. 7: 'Kuhanje uniči encime, ki so potrebni za prebavo.'

DEJSTVO: Vsi encimi, ki jih pes in mačka (ter ljudje) potrebujejo za prebavo, so že v prebavilih, zato dodaten vnos s hrano za dobro prebavo ni potreben.

MIT št. 8: 'Surova hrana ne vsebuje žit, saj so le-ta komercialni hrani dodana kot mašila.'

DEJSTVO: Koruza, oves, riž, ječmen in ostala žita so zdrave sestavine, ki vsebujejo beljakovine, vitamine in minerale; komercialni hrani za živali niso dodana kot mašila in redko povzročajo alergije. Čeprav je meso pomembna sestavina hrane za pse in mačke, so žita potrebna za visoko kakovostno, prehransko uravnoteženo dieto.

MIT št. 9: 'Večina komercialnih hran za pse in mačke vsebuje škodljive sestavine, kot so stranski proizvodi.'

DEJSTVO: Stranski proizvodi so živalski deli, ki jih običajno ne uporabljamo v prehrani ljudi, kot so jetra, ledvica, pljuča. Obstajajo jasna določila, kaj stranski proizvodi lahko in česa ne smejo vsebovati. Stranski proizvodi morajo biti čisti deli zaklanih živali in ne smejo vsebovati perja, dlak, rogov, zobovja ali parkljev. Stranski proizvodi so torej organi in meso, ki ne izvirajo iz mišic. Na deklaracijah nekaterih hran za pse in mačke so te sestavine naštete (npr. račja jetra, goveja pljuča), vendar so to v resnici stranski proizvodi. Večina komercialnih in veliko doma pripravljenih surovih diet tudi vsebuje stranske proizvode.

MIT št. 10: 'Kadar so surovi dieti dodane kosti ali piščančji vratovi, so zagotovo prehransko uravnoteženi.'

DEJSTVO: Večina doma pripravljenih (in celo nekatere komercialne) surovih diet je zelo revnih s kalcijem in nekaterimi drugimi hranili, tudi če imajo dodane piščančje vratove, kosti ali jajčne lupine. To je lahko katastrofalno za vsako žival, še posebej nevarno pa je za mlade rastoče živali.

Članek je povzet po: Raw meat diets, Cummings school of veterinary medicine, Tufts University.

O tem smo tudi že pisali in sicer: Barf – super hrana ali super tveganje? in Hranjenje psov s surovo hrano.

Članek je pripravila asist. dr. Urška Ravnik Verbič

Primerjava mezenhimskih matičnih celic iz maščobnega tkiva psov in mačk

lukam — Mon, 25 Jan 2021 09:51:53 +0000

Primerjava mezenhimskih matičnih celic iz maščobnega tkiva psov in mačk lukam Pon, 01/25/2021 - 10:51 Inštitut za predklinične vede mezenhimske matične celice pes mačka proliferacija diferenciacija površinski označevalec viabilnost Raziskovanje

Primerjava izražanja površinskih označevalcev, živosti ter proliferacijskega in diferenciacijskega potenciala mezenhimskih matičnih celic iz maščobnega tkiva psov in mačk.

Izjemne imunomodulatorne sposobnosti mezenhimskih matičnih celic so v zadnjih letih omogočile izrazit napredek veterinarske regenerativne medicine. Kljub pozitivnim učinkom zdravljenja različnih bolezni živali različnih vrst z mezenhimskimi matičnimi celicami, razlike v lastnostih matičnih celic med posameznimi živalskimi vrstami niso dobro znane. V raziskavi smo primerjali izražanje površinskih označevalcev, živost ter proliferacijski in diferenciacijski potencial matičnih celic iz maščobnega tkiva psov in mačk. Za izolacijo, karakterizacijo in gojenje smo uporabili isti medij in metode. Maščobno tkivo smo odvzeli 11 psom in 8 mačkam obeh spolov. Izražanje površinskih označevalcev smo določili z metodo pretočne citometrije. Preživetje matičnih celic, merjeno s hemocitometrom in pretočno citometrijo po predhodnem shranjevanju celic čez noč smo primerjali med seboj. Proliferacijski potencial celic smo analizirali med drugo in osmo pasažo z določanjem števila celičnih podvojitev in časa, potrebnega za podvojitev števila celic. Sposobnost diferenciacije v različna tkiva smo določali pri zgodnji in pozni pasaži s spodbuditvijo diferenciacije celic v kostne, hrustančne in maščobne celice. Rezultati raziskave so pokazali, da matične celice iz maščobnega tkiva psov v večji meri izražajo izbrane površinske označevalce, izkazujejo večjo preživitveno sposobnost v manj optimalnih pogojih in izkazujejo večji proliferacijski in diferenciacijski potencial kot matične celice mačk. Rezultati kažejo, da je pri razvoju novih celičnih zdravljenj nujno upoštevati živalsko vrsto in izsledkov raziskav z matičnimi celicami ne moremo enostavno prenašati z ene vrste na drugo.

Avtorji: Metka Voga, Valerija Kovač, Gregor Majdič

Publikacija, kjer je bil znanstveni članek objavljen: Frontiers in Veterinary Science

Nitrozativni stres v možganih psov s pasjo kognitivno motnjo

lukam — Mon, 18 Jan 2021 14:28:53 +0000

Nitrozativni stres v možganih psov s pasjo kognitivno motnjo lukam Pon, 01/18/2021 - 15:28 Inštitut za predklinične vede Kognitivna motnja pes nitrozativni stres nNOS eNOS iNOS 3-nitrotirozin Raziskovanje

Nitrozativni stres v čelnem režnju psov s pasjo kognitivno motnjo.

Pasja kognitivna motnja (PKM) je bolezen podobna človeški Alzheimerjevi bolezni (AD), ki se pojavlja pri starejših psih. Bolezen je redko diagnosticirana, večino bolezenskih znakov pa pripisujejo staranju. Psi s to boleznijo izgubijo občutek za orientacijo, ne najdejo več izhoda iz prostorov, spremenijo svoje navade, spremeni se jim ritem budnosti in spanja, postanejo nemirni in vzdražljivi, imajo probleme z nekontroliranim uriniranjem in odvajanjem blata ter s prepoznavanjem lastnikov. V možganih psov s kognitivno motnjo se nalagajo, podobno kot pri ljudeh, depoziti beljakovine beta amiloid (ti. amiloidni plaki).

Več raziskav je pokazalo, da je nitrozativni stres eden od vzrokov za nastanek/poslabšanje poteka nevrodegenerativnih bolezni, zlasti AD. Njegova vpletenost pri PKM doslej še ni bila raziskana. V raziskavi, ki je potekala na Veterinarski fakulteti (Univerza v Ljubljani) so spremljali izražanje treh beljakovin, sintaz dušikovega oksida: nNOS - značilna za živčne celice, eNOS - značilna za celice krvnih žilic in iNOS - značilna za celice vpletene v vnetni odziv. Ti trije encimi tvorijo dušikov oksid (NO), majhno topno molekulo, ki je potrebna za normalno delovanje možganov. Če je raven aktivnosti teh encimov porušena, pa lahko to vodi do sprememb na drugih beljakovinah in tvorbo 3-nitrotirozina (3-NT). Prisotnost 3-NT služi kot označevalec za nitrozativni stres.

Slika 1. nNOS protein v pasjih možganih. Slika prikazuje značilno obarvane živčne celice (rjavo) v čelnem režnju 16 letnega shih-tzuja s pasjo kognitivno motnjo. Merili sta dolgi 50 µm.

Raziskava je pokazala, da je encim nNOS izražen v živčnih celicah v možganih dementnih psov (Slika 1), kjer je značilno močneje izražen v primerjavi z možgani kontrolnih psov. 3-NT je močno prisoten v zgornjih plasteh možganske skorje, specifično na mestih kamor se v zadnji fazi PKM razširijo patološki amiloidni plaki (Slika 2). Raziskovalci so v isti regiji zaznali tudi celice močno pozitivne za iNOS, kar nakazuje na prisotnost vnetnih procesov. Rezultati kažejo da vnetje in nitrozativni stres poslabšata nevrodegenerativne procese v možganih, prizadetih s PKM, in posredno vplivata na razvoj bolezni in napredovanje kognitivnega pešanja.

Slika 2. 3-NT v pasjih možganih. 3-NT (zeleno obarvanje) je prisoten v celicah, ki obkrožajo amiloide (Aβ) plake (rdeče obarvanje) pa tudi izven celic v območju plaka. Celična jedra so obarvana modro. Prikazan je čelni reženj 16 letnega jazbečarja s kognitivno motnjo. Merilo je dolgo 10 µm.

Povezava do celotne publikacije: Frontiers in Veterinary Science

Avtorji: Sonja Prpar Mihevc, Maja Zakošek Pipan, Malan Štrbenc, Boris Rogelj, Gregor Majdič

Anestezija in oksidativni stres pri psih z degeneracijo mitralne zaklopke

lukam — Fri, 23 Oct 2020 08:05:03 +0000

Anestezija in oksidativni stres pri psih z degeneracijo mitralne zaklopke lukam Pet, 10/23/2020 - 10:05 Klinika za male živali : anestezija miksomatozna degeneracija mitralne zaklopke oksidativni stres pes propofol sevofluran Raziskovanje

Vpliv anestezije s propofolom in sevofluranom na oksidativni stres pri psih z miksomatozno degeneracijo mitralne zaklopke.

V okviru doktorske disertacije Katerine Tomsič smo proučevali, ali anestezija s propofolom, ki naj bi deloval antioksidativno, povzroči manjši oksidativni stres kot anestezija s propofolom in sevofluranom pri psih, pri katerih je oksidativni stres prisoten zaradi miksomatozne degeneracije mitralne zaklopke (MDMZ). Ugotovili smo, da je anestezija s propofolom in sevofluranom povzročila povečan oksidativni stres pri psih z MDMZ v primerjavi s kardiološko zdravimi psi, vendar oba anestezijska protokola lahko enako varno uporabimo pri psih v zgodnji fazi MDMZ.

Izsledke raziskave smo objavili v dveh mednarodno priznanih revijah:

V klinični praksi se pogosto srečamo s psi z boleznijo srca, pri katerih je potrebno opraviti poseg v splošni anesteziji. Najpogostejša pridobljena bolezen srca pri psih je miksomatozna degeneracija mitralne zaklopke (MDMZ), pri kateri zaradi degenerativnih sprememb lističev mitralne zaklopke le-ta ne tesni in zato pri poslušanju srca s stetoskopom slišimo šum. Pri anesteziji psov z MDMZ se pogosto uporablja kombinacija intravenskega anestetika propofola za uvod v anestezijo in hlapnega anestetika sevoflurana za vzdrževanje anestezije. Prednost uporabe sevoflurana za vzdrževanje anestezije je hitro prebujanje po posegu. V primerjavi s sevofluranom se propofol počasneje presnavlja, vendar omogoča hitrejši in mirnejši uvod v anestezijo. Presnova anestetikov, spremembe v prekrvitvi in oksigenaciji tkiv med anestezijo ter kirurška travma pospešijo nastajanje reaktivnih kisikovih zvrsti (RKZ). To so zelo reaktivni, nestabilni prosti radikali in reaktivne kisikove spojine, ki reagirajo in poškodujejo biološko pomembne molekule, kot so lipidi celičnih membran, DNA, beljakovine in ogljikovi hidrati. V fizioloških pogojih so RKZ v ravnotežju z antioksidativnimi obrambnimi mehanizmi, vendar se to ravnotežje lahko poruši, kar vodi v stanje oksidativnega stresa. Pri psih z MDMZ je, tako kot pri ljudeh s srčnim obolenjem, ravnovesje med RKZ in antioksidanti že porušeno, zato lahko dodatni oksidativni stres zaradi posega v splošni anesteziji prispeva k poslabšanju srčne funkcije. Izbira anestetikov je zelo pomembna, saj se njihov učinek na oksidativni stres razlikuje. Propofol vsebuje fenolno hidroksilno skupino, podobno kot vitamin E, ki ščiti celične membrane pred lipidno peroksidacijo, medtem ko naj bi sevofluran pospešil nastajanje RKZ.

V raziskavo smo vključili 30 lastniških psov s parodontalno boleznijo, pri katerih smo opravili stomatološki poseg v splošni anesteziji. Dvanajst psov brez MDMZ in 8 psov z MDMZ smo anestezirali s propofolom in sevofluranom, 10 psov z MDMZ pa samo s propofolom. Oksidativni stres smo vrednotili z določanjem izbranih pokazateljev oksidativnega stresa, in sicer vitamina E, encimov glutation peroksidaze (GPX) in superoksidne dismutaze (SOD), antioksidativne kapacitete v vodi topnih antioksidantov (ACW) in antioksidativne kapacitete v maščobi topnih antioksidantov (ACL) ter produkta lipidne peroksidacije malondialdehida (MDA).

Rezultati raziskave so privedli do sledečih zaključkov:

Anestezija s propofolom in sevofluranom povzroči večji obseg oksidativnega stresa pri psih z MDMZ v primerjavi s tistimi brez MDMZ.
Anestezija s propofolom ne povzroči manjšega obsega oksidativnega stresa v primerjavi z anestezijo s propofolom in sevofluranom pri psih z MDMZ, kar pomeni, da kljub antioksidativnemu delovanju propofola, le-ta ni dovolj močan, da bi kljuboval povečanemu nastajanju RKZ med anestezijo.
Antioksidativni odgovor na povečano nastajanje RKZ med anestezijo se razlikuje pri anesteziji s propofolom v primerjavi z anestezijo s propofolom in sevofluranom pri psih z MDMZ. Vrednosti ACW so bile značilno višje eno uro po uvodu v anestezijo pri psih, ki so bili anestezirani s propofolom, v primerjavi s psi, ki so bili anestezirani s kombinacijo propofola in sevoflurana, kar bi lahko pripisali antioksidativnemu delovanju propofola.
Anestezijo s propofolom ali anestezijo s propofolom in sevofluranom lahko s stališča vpliva na oksidativni stres enako varno uporabimo pri psih z MDMZ.
Izsledki raziskave bodo pripomogli k boljšemu razumevanju mehanizmov vpliva anestezije na organske sisteme pri psih ter k izboljšanju smernic pri izbiri in anestezijskih protokolov pri psih z MDMZ.

Avtorica doktorske študije Katerina Tomsič je raziskavo opravila pod mentorstvom izr. prof. dr. Alenke Seliškar in somentorstvom izr. prof. dr. Alenke Nemec Svete.

Avtorica doktorske študije se zahvaljuje vsem sodelujočim v raziskavi. Posebna zahvala gre tudi lastnikom psov, ki so se odločili za sodelovanje v študiji.

Avtorji

Katerina Tomsič, Univerza v Ljubljani Veterinarska fakulteta
Alenka Seliškar, Univerza v Ljubljani Veterinarska fakulteta
Alenka Nemec Svete, Univerza v Ljubljani Veterinarska fakulteta
Ana Nemec, Univerza v Ljubljani Veterinarska fakulteta
Aleksandra Domanjko Petrič, Univerza v Ljubljani Veterinarska fakulteta
Tatjana Pirman, Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta
Vida Rezar, Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta
Tomaž Vovk, Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo

Vzreja za ekstremen izgled

lukam — Mon, 20 Apr 2020 08:53:19 +0000

Vzreja za ekstremen izgled lukam Pon, 04/20/2020 - 10:53 Klinika za male živali pes mačka FECAVA ekstremna vzreja Klinika Dobrobit

Kje je težava in kaj lahko storimo?

Ekstremen izgled živali, nastane s selekcijo za določen 'videz' (npr. potlačen gobček, spuščen hrbet, izbuljene ali povešene oči, nosne gube, okrogla glava) do te mere, da povzroča trpljenje živali.

Ekstremna vzreja - poster (1,5 MB)

Borelioza in lejšmanioza pri psih

lukam — Sun, 19 Apr 2020 08:30:36 +0000

Borelioza in lejšmanioza pri psih lukam Ned, 04/19/2020 - 10:30 Klinika za male živali FECAVA pes klop lejšmanija Klinika

Marsikdo ob omembi klopno prenosljivih bolezni najprej pomisli na lymsko boreliozo: na šepanje, poliartritis in madež, ki obkroži mesto vboda klopa.

Vendar se borelioza pri psu razlikuje od borelioze pri človeku. Še več - znanstveniki celo raziskujejo možnost, da evropski sevi Borreliae burgdorferi sploh niso patogeni za pse. To pa ne pomeni, da vam ni treba zaščititi vaših psov pred klopi v sezoni, saj klopi prenašajo tudi druge povzročitelje. Pomeni pa to, da vam veterinar ne bo nujno priporočil testiranja na boreliozo ob vsakem šepanju.

Boreliozapri psih (978,8 KB)

Drugi poster se nanaša na lejšmaniozo. Preberite, katere so endemične države za lejšmaniozo in kako zaščitite svojega psa. Podatki raziskave iz leta 2019, ki je bila opravljena na Veterinarski fakulteti v sodelovanju z Medicinsko fakulteto kažejo, da lejšmanioze v avtohtonem izvoru v Sloveniji še nimamo. Kljub temu se psi pogosto okužijo, ko gredo z lastniki na dopust v endemične države, tako da žal ta bolezen slovenskim veterinarjem ni več tuja.

Lejšmanioza pri psih (1,1 MB)

Pojdite na sprehod s svojim psom, le zaščiten naj bo pred klopi!

Avtor: asist. dr. Urša Ravnik Verbič

Anaplazmoza in babezioza pri psih

lukam — Wed, 15 Apr 2020 12:44:43 +0000

Anaplazmoza in babezioza pri psih lukam Sre, 04/15/2020 - 14:44 Klinika za male živali pes klop anaplazmoza babezioza FECAVA Klinika

Začela se je sezona klopov in z njimi povezanih bolezni, ki pri psih lahko povzročajo tudi resne klinične znake ali celo pogin.

Čeprav se trenutno vrti vse okrog koronavirusa pri ljudeh, ne pozabimo, da naše ljubljenčke ogrožajo drugi povzročitelji. Začela se je sezona klopov in z njim povezanih bolezni, ki pri psih lahko povzročajo tudi resne klinične znake ali celo pogin.

V prihodnjih tednih vam bomo zato predstavili rezultat dela delovne skupine, ki dela pod okriljem FECAVE, v kateri med slovenskimi veterinarji aktivno sodeluje asist. dr. Urša Ravnik Verbič iz naše Klinike za male živali. Na pregleden način so zbrali najnovejša dejstva v zvezi z najpogostejšimi vektorsko prenosljivimi boleznimi pri psih v Evropi. Čeprav so ciljna skupina veterinarji praktiki, verjamemo, da bodo informacije koristne tudi za lastnike psov.

Spodaj objavljamo dva posterja z boleznima, ki sta v Sloveniji najpogostejši med klopno prenosljivimi pri psih in zatorej za nas najpomembnejši.

Anaplazmoza pri psih (1,1 MB)

Babezioza pri psih (943,0 KB)

S psi vam ni treba ostati doma, peljite jih na sprehod v gozd in travnik, ne rabijo mask, le učinkovito sredstvo proti zunanjim zajedalcem.

Avtor: asist. dr. Urša Ravnik Verbič

Klinična študija: koencim Q10 in srčne zaklopke pri psih

lukam — Sun, 03 Feb 2019 20:11:39 +0000

Klinična študija: koencim Q10 in srčne zaklopke pri psih lukam Ned, 02/03/2019 - 21:11 Klinika za male živali Klinična študija koencim Q10 srčna zaklopka pes Klinika

Vabimo lastnike, katerih psi se zdravijo zaradi srčnega popuščanja, da se udeležite raziskave, s katero želimo proučiti vpliv koencima Q10 kot dodatka k prehrani na potek zdravljenja psov z degenerativno boleznijo zaklopk.

V kolikor se boste odločili za sodelovanje vas vabimo, da pripeljete svojega psa na brezplačen pregled, ki bo vključeval tudi laboratorijske preiskave. V okviru 3-tedenske raziskave boste 2 tedna dajali vašemu psu prehranski dodatek, ki ga boste prejeli pri nas brezplačno ob prvem pregledu. V času raziskave bomo vašemu psu štirikrat odvzeli majhno količino krvi.

Zainteresirane lastnike prosimo, da nam pišete na mail: druzhaevanatalia@gmail.com z oznako “Za raziskavo koencim Q10”. V sporočilu navedite osnovne podatke lastnika in psa (ter zdravila, ki jih dobiva) in vašo telefonsko številko (lahko določite uro, ko vas lahko pokličemo).
Pokličete nas lahko tudi vsak delovni dan med 9. in 15. uro na telefon 01/4779315 (kardiološka ambulanta Klinike za male živali).

Raziskava se izvaja v kardiološki ambulanti na Kliniki za male živali pod vodstvom izr. prof. dr. Aleksandre Domanjko Petrič ter izr. prof. dr. Alenke Nemec Svete.