Raziskovanje

Veterinarska pomoč za 90 ptic roparic

lukam — Thu, 10 Sep 2026 06:51:20 +0000

Veterinarska pomoč za 90 ptic roparic lukam Čet, 09/10/2026 - 08:51 Klinika za ptice male sesalce in plazilce AVIATOR ujede Raziskovanje Strokovno

V okviru projekta Interreg AVIATOR smo na Veterinarski fakulteti UL v letu 2026 oskrbeli poškodovane, oslabele in osirotele ujede ter številnim omogočili vrnitev v naravo.

Veterinarska pomoč pticam roparicam je eden od ključnih delov projekta Interreg AVIATOR, ki poteka na Veterinarski fakulteti UL. Projekt predstavlja odličen primer, kako lahko z mednarodnim sodelovanjem različnih partnerskih inštitucij, povezovanjem in mreženjem različnih strok pristopimo h kompleksnim izzivom sodobnega varstva narave. Ptice roparice imajo v ekosistemih izjemno pomembno vlogo. Kot vrhnji plenilci pomembno prispevajo k ohranjanju naravnega ravnovesja, hkrati pa so tudi občutljivi bioindikatorji stanja okolja, v katerem živimo.

S pomočjo projekta AVIATOR smo v letu 2026 na Kliniki za ptice, male sesalce in plazilce VF UL sprejeli in veterinarsko oskrbeli 90 ptic roparic. Najpogosteje so našo pomoč rabile kanje, navadne postovke in lesne sove, zdravili smo pa tudi male uharice, veliki uharici, kozači, skobce, rjava lunja, velike skovike, beloglavega jastreba in sršenarja. Najpogostejši vzroki za sprejem ptic so bile različne poškodbe (rane, zlomi kosti, klinični sum električnega udara, …), nekatere so bile oslabele zaradi ekoloških dejavnikov (pomanjkanje hrane, osirotelost, …) ali bile pripeljane na kliniko zaradi drugih internih bolezni.

V obdobju od maja do avgusta smo sprejeli tudi kar nekaj mladičev ptic roparic, ki so bili pripeljani v oskrbo zaradi osirotelosti, mnogi med njimi so bili zelo izčrpani, nekateri tudi poškodovani. Vsi mladiči ptic so bili na kliniki hranjeni, hidrirani, pridružene bolezni so bile ustrezno zdravljene.

Ptičje mladiče, ki so po kratki nekajdnevni hospitalizaciji bili sposobni samostojnega življenja, smo izpustili na mestu najdbe, mladiči, ki pa so potrebovali daljšo oskrbo pa so bili premeščeni v nadaljnjo rehabilitacijo v Zatočišče za prostoživeče zaščitene živali na Muti.

Vsem najditeljicam in najditeljem poškodovanih, oslabelih, osirotelih in bolnih ptic se iskreno zahvaljujemo za pomoč. Zahvaljujemo se Zatočišču za prostoživeče zaščitene živali na Muti za sodelovanje ter Ministrstvu za okolje in prostor za pomoč v financiranju. Zahvaljujemo se tudi Ministrstvu za kmetijstvo in Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki pripravlja in financira program spremljanja aviarne influence ter zagotavlja izvedbo potrebnih ukrepov in preiskav ob sumu posebno nevarnih bolezni ptic in zoonozah.

Kanja (Buteo buteo) je bila tudi v letošnjem letu ena najpogostejših ptic roparic, ki smo ji v prvi polovici leta 2026 nudili veterinarsko pomoč na Kliniki za ptice, male sesalce in plazilce VF UL. Najpogosteje smo zdravili različne akutne poškodbe - zlome kosti in rane ter druge bolezni.

Rjavi lunj (Circus aeruginosus). Na Kliniki za ptice, male sesalce in plazilce VF UL smo v prvi polovici letošnjega leta zaradi poškodbe oskrbeli 2 rjava lunja. To so dolgoperute, dolgorepe srednje velike ujede, ki lovijo predvsem majhne glodalce in mladiče vodnih ptic ob poljih, jarkih in živih mejah.

Osirotel in izčrpan mladič male uharice (Asio otus). Na Kliniki za ptice, male sesalce in plazilce VF UL smo ga v času kratke, nekajdnevne hospitalizacije ustrezno hranili ter mu nudili varno okolje. Zaradi mladosti je potreboval daljšo oskrbo in je bil premeščen v nadaljnjo rehabilitacijo v Zatočišče za prostoživeče zaščitene živali na Muti.

Mreženje evropskih projektov Interreg AVIATOR in LIFE SakerRoads

lukam — Thu, 10 Sep 2026 06:14:36 +0000

Mreženje evropskih projektov Interreg AVIATOR in LIFE SakerRoads lukam Čet, 09/10/2026 - 08:14 Inštitut za perutnino ptice male sesalce in plazilce AVIATOR sokol Raziskovanje

Raziskovalci UL VF so se na Madžarskem pridružili terenskemu spremljanju in zdravstvenemu varstvu ogrožene ujede.

V okviru projekta Interreg AVIATOR je prof. dr. Jožko Račnik, DVM, dipECZM (Wildlife Population Health) z Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani ( UL VF) vzpostavil dobro znanstveno sodelovanje s prof. dr. Károlyjem Erdélyijem, DVM, dipECZM (Wildlife Population Health), iz Raziskovalne skupine za ekologijo bolezni in zdravje prostoživečih živali pri Veterinarsko medicinskem raziskovalnem inštitutu HUN-REN v Budimpešti.

Prof. Erdélyi je eden od ključnih zunanjih veterinarskih strokovnjakov v projektu LIFE SakerRoads (LIFE21/NAT/HU/101074704, https://kerecsensolyom.hu/), ki ga sofinancira program Evropske unije LIFE. Projekt je namenjen zaščiti populacije sokola plenilca (Falco cherrug) na Madžarskem ter omogočanju dolgoročne ohranitve te čudovite ujede.

Na povabilo dr. Erdélyija in strokovne skupine projekta LIFE SakerRoads (MME BirdLife Hungary) so se 9. junija 2026 raziskovalci Veterinarske fakultete UL pridružili terenskemu raziskovanju/spremljanju življenja sokola plenilca. Glavni cilji projekta vključujejo oceno zdravstvenega stanja ptic, individualno označevanje z obročki, namestitev satelitskih oddajnikov za spremljanje gibanja in preživetja ter vrednotenje zasedenosti gnezdilnic na njegovem gnezditvenem območju.

Terensko veterinarsko delo madžarskih raziskovalcev je obsegalo klinične preglede in oceno zdravja mladih sokolov pred zapustitvijo gnezda. Izveden je bil tudi odvzem vzorcev krvi ter ustreznih brisov za laboratorijsko dokazovanje povzročiteljev nalezljivih bolezni ter drugih biomarkerjev, ki kažejo na morebitno izpostavljenost pesticidom ali svincu.

Obisk je slovenskim raziskovalcem omogočil neposreden vpogled v sodobne pristope spremljanja in varstva ene najbolj ogroženih evropskih vrst ujed ter izmenjavo strokovnega znanja na področju zdravstvenega varstva prostoživečih ptic roparic. Terenska ekspedicija v okviru projekta LIFE SakerRoads je prispevala dragocena strokovna spoznanja o na dokazih temelječih ukrepih za zaustavitev upadanja populacije ter zaščito sokola plenilca na Madžarskem.

V okviru projekta si madžarske raziskovalke in raziskovalci z integriranim upravljanjem habitatov, ciljno usmerjenim zmanjševanjem/preprečevanjem groženj in znanstveno podprtim spremljanjem zdravja ptic in ostalih pomembnih dejavnikov prizadeva doseči 20-odstotno povečanje številčnosti populacije ter izboljšanje gnezditvene uspešnosti sokola plenilca.

Sodelujoči ustanovi

Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, Klinika za ptice, male sesalce in plazilce (prof. dr. Jožko Račnik, dr. vet. med., dipECZM (Wildlife Population Health)
HUN-REN Veterinary Medical Research Institute (prof. dr. Károly Erdélyi, dr. vet. med., dipECZM (Wildlife Population Health), Raziskovalna skupina za ekologijo bolezni in zdravje prostoživečih živali)
University of Veterinary Medicine Budapest, Oddelek za mikrobiologijo in nalezljive bolezni

Projekta

Interreg AVIATOR, sofinanciran v okviru programa Evropske unije Interreg Podonavje
LIFE SakerRoads (LIFE21/NAT/HU/101074704), sofinanciran v okviru programa Evropske unije LIFE.

Študentski raziskovalni dan

lukam — Mon, 08 Dec 2025 13:35:47 +0000

Študentski raziskovalni dan lukam Pon, 12/08/2025 - 14:35 Referat za dodiplomski študij raziskovanje Izobraževanje Raziskovanje

V okviru Tedna Univerze na Veterinarski fakulteti organiziramo Študentski raziskovalni dan VF.

Potekal bo v sredo, 10. 12. 2025, s pričetkom ob 8. uri, v podiplomski predavalnici (2. nadstropje).

Na Raziskovalnem dnevu bodo najprej naši študenti predstavili raziskovalne naloge, ki so prejele Prešernovo nagrado, ter ob tem prejeli priznanja, nato pa bodo sledile predstavitve Strokovno raziskovalnih del.

Vljudno vabljeni!

Novo interdisciplinarno sodelovanje med družboslovci in veterinarji prinaša prelomne uvide v kakovost življenja oskrbovalcev starajočih se psov!

lukam — Thu, 04 Dec 2025 08:40:40 +0000

Novo interdisciplinarno sodelovanje med družboslovci in veterinarji prinaša prelomne uvide v kakovost življenja oskrbovalcev starajočih se psov! lukam Čet, 12/04/2025 - 09:40 Klinika za male živali starost psi raziskave Raziskovanje

Interdisciplinarna raziskava Fakultete za družbene vede in Veterinarske fakultete UL razkriva, da je breme oskrbovalcev starajočih se psov pogosto podcenjeno ter primerljivo z izzivi, s katerimi se soočajo oskrbovalci oseb z demenco.

Raziskovalci s Fakultete za družbene vede in Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani so v ugledni reviji The Veterinary Journal objavili študijo “Večdimenzionalno oskrbovalno breme oskrbovalcev starajočih se psov” (The hidden cost of caring: Psychological burden among caregivers of dogs with cognitive dysfunction, cancer, and age-related decline). V raziskavi so primerjali obremenitve oskrbovalcev zdravih starajočih se psov, psov s kroničnimi onkološkimi boleznimi ter psov s starostnim kognitivnim upadom.

V presečni raziskavi, izvedeni med 516 oskrbovalci psov v Sloveniji (od katerih je 447 oskrbovalcev v celoti izpolnilo anketo in bilo vključenih v analizo), so ugotovili, da je oskrba psov s kognitivnim upadom bistveno bolj obremenjujoča kot oskrba zdravih starajočih se psov in v številnih pogledih tudi bolj zahtevna od skrbi za pse s kroničnimi onkološkimi boleznimi. Največje breme povzročajo nepredvidljivi simptomi kognitivnega upada, ki povečujejo časovno obremenitev oskrbovalcev, zlasti v gospodinjstvih z otroki ali več hišnimi živalmi.

Oskrbovalci psov s kognitivnim upadom pogosteje poročajo o čustveni stiski, občutku stigmatizacije ter finančnem pritisku, obenem pa imajo nižje zaupanje v lastne zmožnosti pri izvajanju pozitivnih oskrbovalnih nalog. Čeprav se odnosi z veterinarji med skupinami ne razlikujejo bistveno, analiza kaže, da nanje vplivajo starost, izobrazba in število hišnih živali.

Rezultati jasno poudarjajo, da je oskrba psov s kognitivnim upadom pogosto podcenjen in kompleksen izziv, ki je po zahtevnosti primerljiv z oskrbo oseb z demenco. Zato je v veterinarski praksi nujen razvoj bolj ciljno usmerjenih oblik podpore oskrbovalcem psov s kognitivnim upadom. Potrebno je razviti boljše strategije za pomoč oskrbovalcem, ki vključujejo izobraževanje, psihološko podporo in večje družbeno razumevanje za stiske, s katerimi se soočajo.

Avtorji raziskave so Darja Pavlin (Veterinarska fakulteta), Valentina Hlebec (Fakulteta za družbene vede), May Doušak (Fakulteta za družbene vede) in Maja Zakošek Pipan (Veterinarska fakulteta).

Za poglobljen vpogled v metodologijo in celotno analizo so podrobni rezultati raziskave dostopni v izvirnem znanstvenem članku:
Celoten članek je na voljo v reviji The Veterinary Journal: Pavlin, D., Hlebec, V., Doušak, M., & Zakošek Pipan, M. (2026). The hidden cost of caring: Psychological burden among caregivers of dogs with cognitive dysfunction, cancer, and age-related decline. The Veterinary Journal, 315, 106510. Dostopno preko: https://doi.org/10.1016/j.tvjl.2025.106510

AVIATOR Interreg DR

lukam — Thu, 13 Nov 2025 12:26:38 +0000

AVIATOR Interreg DR lukam Čet, 11/13/2025 - 13:26 Klinika za ptice male sesalce in plazilce AVIATOR Interreg Raziskovanje

Na Veterinarski fakulteti je potekalo srečanje strokovnjakov, ki so opozorili na resne sistemske izzive zaradi že več kot dvoletne neurejenosti financiranja slovenskega zatočišča za prostoživeče zaščitene živali ter poudarili potrebo po nujnih državnih ukrepih.

V ponedeljek, 10. 11. 2025, je na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani na pobudo dekanje izr. prof. dr. Brede Jakovac Strajn potekalo kratko srečanje in razprava o finančnih in drugih težavah delovanja Zatočišča za prostoživeče zaščitene vrste živali v Sloveniji. Sestanka so se udeležili dr. Brigita Slavec in izr. prof. dr. Joško Račnik iz Inštituta za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce UL VF, dr. Pavel Kvapil iz ZOO Ljubljana ter dr. Zlatko Golob iz Zatočišča za zaščitene vrste živali Muta.

Udeleženci so soglasno poudarili, da ustrezna ureditev financiranja zatočišča že več kot dve leti ni zagotovljena, kar ustvarja resne sistemske težave ter hkrati pomeni odstopanje od obveznosti, izhajajočih iz evropskih predpisov. Kljub temu vsi vključeni strokovnjaki delo še naprej opravljajo predano in po najboljših močeh, v korist živali in varstva narave, vendar upajo, da bo država prepoznala nujnost pravočasnega in trajnostnega ukrepanja.

Sestanek članov projekta AVIATOR

lukam — Fri, 26 Sep 2025 11:49:42 +0000

Sestanek članov projekta AVIATOR lukam Pet, 09/26/2025 - 13:49 Inštitut za perutnino ptice male sesalce in plazilce AVIATOR Interreg raziskovanje Raziskovanje

Sestanek članov, ki je potekal po otvoritveni konferenci projekta AVIATOR.

Člani projekta so podrobno obravnavali specifične cilje projekta:

Izboljšanje znanja, ozaveščenosti in mehanizma spremljanja za zaščito biotske raznovrstnosti v Podonavju;
Spodbujanje prispevka preventivnih modelov k odpornosti biotske raznovrstnosti;
Skupni razvoj strateškega pristopa in spodbujanje transnacionalnega prenosa znanja znotraj Podonavja.

Podrobno je bila predstavljena tudi platforma JEMS – skupni elektronski sistem spremljanja za portal za spremljanje in komunikacijo programa. Gre za orodje, ki prijaviteljem projektov omogoča ustvarjanje in oddajo prijavnic ter poročanje o procesu izvajanja projekta.

Člani ekipe so sejo zaključili z vprašanji in odgovori.

Otvoritveno srečanje projekta Interreg AVIATOR

lukam — Thu, 25 Sep 2025 11:39:45 +0000

Otvoritveno srečanje projekta Interreg AVIATOR lukam Čet, 09/25/2025 - 13:39 Inštitut za perutnino ptice male sesalce in plazilce AVIATOR Interreg raziskovanje Raziskovanje

Otvoritvena konferenca projekta »Prilagajanje in povečana odpornost ptic z ozaveščanjem, spremljanjem, zdravljenjem in upravljanjem zaščite ptic roparic – AVIATOR« je potekala v Beogradu v torek, 23. septembra. Projekt financira Evropska unija prek programa Interreg Podonavje.

Cilj projekta je okrepiti odpornost, podpreti prilagajanje in izboljšati zaščito populacij ptic roparic v Podonavju v kontekstu podnebnih sprememb, s poudarkom na razvoju in testiranju usklajenih ukrepov v transnacionalnih ekoloških regijah. Ti ukrepi so zasnovani za ublažitev negativnih vplivov nalezljivih in parazitarnih bolezni na populacije ptic roparic ter za zmanjšanje splošnih pritiskov na biotsko raznovrstnost in zagotovitev ohranjanja ogroženih vrst.

Konferenca se je odprla z uvodnimi nagovori dr. Branislava Kureljušića, direktorja Veterinarsko medicinskega inštituta Srbije, in državnega sekretarja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Željka Radoševića.

Zbrane je nagovorila tudi dr. Vesna Milićević, vodja projekta na Veterinarsko medicinskem inštitutu Srbije, vodilnem partnerju projekta. Predstavila je projekt AVIATOR, njegove pilotne dejavnosti in skupni metodološki okvir za zaščito ptic roparic.

Dr. Ljubiša Veljović z Veterinarske Univerze Srbije je predstavil rezultate pilotnega programa cepljenja ptic roparic, Károly Erdélyi iz HUN-REN pa je predstavil modele preprečevanja in ocenjevanja tveganja za zavarovana območja.

Na konferenci so bile predstavljene tematike o pomenu ohranjanja ptic roparic, s poudarkom na regionalnih grožnjah, učinkih podnebnih sprememb, novih nalezljivih boleznih in zastrupitvah prostoživečih živali. Strokovnjaki iz Srbije in sosednjih držav so delili vpoglede in ugotovitve raziskav ter poudarili potrebo po skupnem delovanju.

Sklad za evropske zadeve in razvoj AP Vojvodine je predstavil komunikacijski načrt projekta Aviator, dr. Dejan Laušević iz Diagnostičnega veterinarskega laboratorija v Podgorici pa je govoril o »Kartiranju lokalnih deležnikov za izvajanje projekta«. Dogodek se je zaključil s predstavitvijo »Skupnega metodološkega okvira« Ane Vasić z Veterinarske univerze Srbije.

Projekt AVIATOR se izvaja v sodelovanju z naslednjimi partnerskimi institucijami iz Evrope:

Austrian Agency for Health and Food Safety – Austria
University of Sarajevo, Faculty of Veterinary Medicine – Bosnia and Herzegovina
Trakia University, Faculty of Veterinary Medicine – Bulgaria
Association BIOM – Croatia
Institute of Dipterology / Association for the Promotion of Mosquito Control – Germany
Veterinary Medical Research Institute, HUN-REN – Hungary
Diagnostic Veterinary Laboratory – Montenegro
Faculty of Veterinary Medicine, University of Natural Sciences in Iași – Romania
Fund for European Affairs and Development of the AP of Vojvodina – Serbia
University of Ljubljana – Slovenia
Faculty of Veterinary Medicine, University of Zagreb – Croatia
Danube Delta National Institute for Research and Development – Romania

Projekt AVIATOR ima skupni proračun v višini 2,16 milijona evrov, vključno z 1,73 milijona evrov nepovratnih sredstev EU. Projekt, ki se je začel leta 2025, bo trajal do leta 2027.

Predstavitev rezultatov raziskave o uporabi apitehničnih ukrepov in drugih načinov za zatiranje varoze 2023-2025

lukam — Fri, 05 Sep 2025 08:39:59 +0000

Predstavitev rezultatov raziskave o uporabi apitehničnih ukrepov in drugih načinov za zatiranje varoze 2023-2025 lukam Pet, 09/05/2025 - 10:39 Zdravstveno varstvo čebel Čebele raziskovanje Raziskovanje Strokovno

Predstavitev rezultatov raziskave o uporabi apitehničnih ukrepov in drugih načinov za zatiranje varoze 2023-2025.

Predstavitev rezultatov raziskave o uporabi apitehničnih ukrepov in drugih načinov za zatiranje varoze 2023-2025

Lepo vabljeni na predstavitev rezultatov raziskave o uporabi apitehničnih ukrepov in drugih načinov za zatiranje varoze 2023-2025, ki smo jo izvajali sodelavci Veterinarske in Biotehniške fakultete.

Predstavitev bo 8. septembra 2025, ob 18.00, udobno, preko aplikacije Zoom.

Predstavili bomo naše rezultate o učinkovitosti uporabe metod prekinitve zaleganja matice in različnih načinov uporabe oksalne kisline dihidrata ter njihov vpliv na čebeljo družino.

Povezava do predstavitve: https://uni-lj-si.zoom.us/j/92339907355

Doseženi rezultati so nastali v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023 – 2027 za Slovenijo, ki je bil financiran iz sredstev državnega proračuna in proračuna Evropske unije

Razpis za mlade raziskovalke in raziskovalce na Univerzi v Ljubljani v letu 2025

lukam — Thu, 24 Apr 2025 08:46:11 +0000

Razpis za mlade raziskovalke in raziskovalce na Univerzi v Ljubljani v letu 2025 lukam Čet, 04/24/2025 - 10:46 Pisarna za mednarodno sodelovanje in raziskovanje Mladi raziskovalci razpis Izobraževanje Raziskovanje

Univerza v Ljubljani objavlja 135 mest za mlade raziskovalke in raziskovalce.

Kandidati prijavo oddajo elektronsko preko spletne aplikacije; rok za prijavo je 15. 5. 2025 do 23.59 ure.

Navodila in več informacij o razpisu najdete na spletni povezavi: https://www.uni-lj.si/studij/mladi-raziskovalci/ in https://www.uni-lj.si/study/young-researchers/.

Na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani smo pridobili 5 mest za mlade raziskovalce/raziskovalke z naslednjimi temami:

1. tema

Kandidat bo opravljal doktorsko delo na področju okoljske toksikologije pri prostoživečih divjih živalih. Raziskovalno delo bo opravljeno v okviru programske skupine P4-0092 “Zdravje živali, okolje in varna hrana” na interdisciplinarnem doktorskem študijskem programu Biomedicina. Kandidat bo raziskoval problematiko biocidnih/pesticidnih preparatov s poudarkom na rodenticidih in izvedel oceno tveganja za zastrupitve s temi substancami v Sloveniji. Tematika je pri nas še neraziskana. Delo bo izrazito interdisciplinarno in bo zajemalo vzorčevanje bioloških materialov na terenu, kemijsko analizno delo v laboratoriju in statistično obdelavo podatkov.

Kandidat se bo izpopolnjeval tudi na partnerskih raziskovalnih organizacijah v tujini.

Opcijska izobrazba kandidata/-tke: veterina (dr. vet med.), kemija oz. biotehnika

Mentorica: znan. svet. dr. Vesna Cerkvenik Flajs

2. tema

Raziskava bo temeljila na proučevanju značilnosti pasjih in konjskih matičnih celic in izvenceličnih veziklov, vzpostavitvi analize zunajceličnih veziklov s pretočno citometrijo, primerjavi terapevtskega potenciala matičnih celic s terapevtskim potencialom veziklov samih in preverjanju možnosti enkapsulacije izvenceličnih veziklov v biomateriale. Namen raziskave bo razvoj celičnega produkta za potencialno klinično uporabo v regenerativni veterinarski medicini.

Program ne vključuje kliničnega dela.

Mentorica: doc. dr. Ana Nemec

3. tema

Mladi raziskovalec se bo usposabljal na Inštitutu za mikrobiologijo in parazitologijo, Laboratorij za molekularno naslednje generacije (NGS). Z metodo NGS bo sekvenciral celokupno DNA iz kompleksnih vzorcev za namen opredelitve sestave mikrobne združbe (mikrobiom) in genov za odpornost proti protimikrobnim zdravilom (rezistom). S sekvenciranjem celotnih genomov bo opredelil genetske značilnosti izbranih klinično relevantnih bakterijskih izolatov.

Mladi raziskovalec bo predvidoma z metagenomskim pristopom v kompleksnih vzorcih iz različnih živinorejskih panog ugotavljal prisotnost potencialnih bakterijskih patogenov in njihovih genov za odpornost. Vzporedno bo prisotnost odpornih bakterij in njihovih genov za odpornost opredelil tudi s klasičnimi gojitvenim pristopom in sekvenciranjem pridobljenih izolatov. Na osnovi zbranih rezultatov bo opredelil tveganje različnih živinorejskih panog kot rezervoarja odpornih bakterij in njihovih genov za odpornost.

Zaželeno je veselje do dela z bioinformacijskimi orodji za analizo podatkov NGS (predznanje zaželeno, ni pa nujno, ključna je pripravljenost za učenje in uporabo teh orodij). Zaželene so tudi izkušnje z delom v mikrobiološkem laboratoriju na področju molekularne mikrobiologije.

Mentor: znan. sod. dr. Bojan Papić

4. tema

Raziskovalno delo se bo osredotočalo na primerjavo zdravljenja različnih pogostejših tumorjev v veterinarski medicini pri psih. Primerjali bomo kirurško zdravljenje in zdravljenje z elektrokemoterapijo in kombinacijo obeh (delno retrospektivno). Poleg klinične primerjave (odgovor na zdravljenje, interval do napredovanja bolezni, preživetje), kar je retrospektivni del študije, bomo izvedli tudi primerjavo s pomočjo aparature za slikanje s toplotno difuzijo (HT Vista) ter določanja nekaterih tumorskih markerjev v krvi zdravljenih psov (Deepscan). Poleg ocenjevanja remisije bolezni z aparaturo za slikanje s toplotno difuzijo, bi s pomočje iste aparature poskusili neinvazivno določiti status varovalne bezgavke.

Zaradi klinične narave dela mora biti kandidat veterinar (dr. vet. med.) z vsaj osnovnim poznavanjem principov veterinarske kirurgije in veterinarske onkologije ter znanjem slovenskega in angleškega jezika vsaj nivoja B2.

Mentorica: znan. sod. dr. Tanja Plavec

5. tema

Raziskovalno delo bo opravljeno v okviru programske skupine P4-0053 Endokrini, imunski in encimski odzivi pri zdravih in bolnih živalih. Kandidat/ka bo proučeval/a fiziološki odziv živali in delovanje naravnih bioloških agensov pri nadzoru kroničnih infekcij pri prežvekovalcih, povzročenih z bakterijami, kot nadomestilo za zdravljenje s protimikrobnimi zdravili. Sodeloval/a bo pri razvoju in preskušanju novih pristopov za razumevanje njihovega delovanja. Raziskovalno delo bo interdisciplinarno in bo zajemalo vzorčene bioloških materialov na terenu, delo v kliničnem in mikrobiološkem laboratoriju ter statistično obdelavo podatkov. Kandidat/ka bo deloval/a in se usposabljal/a tudi na partnerski raziskovalni organizaciji.

Mentor: izr. prof. dr. Ožbalt Podpečan

Raziskava: Doživljanje skrbništva za starejše živali

lukam — Fri, 21 Feb 2025 13:56:28 +0000

Raziskava: Doživljanje skrbništva za starejše živali lukam Pet, 02/21/2025 - 14:56 Klinika za male živali raziskave anketa pes Klinika Raziskovanje

Raziskava o odnosu skrbnikov do živali in počutju skrbnikov v povezavi z boleznijo in zdravljenjem, ter sodelovanje z izbranim veterinarjem.

Spoštovana, spoštovani!

Vabimo Vas k sodelovanju pri izpolnjevanju ankete, s katero skušamo ugotoviti kakšno je vaše doživljanje skrbništva za starejše živali oz. živali, ki obolijo za kroničnimi boleznimi. Anketo smo pripravili na Veterinarski fakulteti in Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Raziskava se nanaša na odnos skrbnikov do živali in počutje skrbnikov v povezavi z boleznijo in zdravljenjem, ter sodelovanje z izbranim veterinarjem. Gre za enostaven vprašalnik, kjer nas zanimajo le vaša mnenja in pogledi.

Zakaj je pomembno, da sodelujete?

S sodelovanjem boste pomembno prispevali k proučevanju vašega počutja kot skrbnika starejše ali kronično obolele živali, ter k informiranju veterinarske stroke o tem, kako pomagati lastnikom v teh občutljivih trenutkih.

Kako sodelujete?

V raziskavi sodelujete tako, da izpolnite spletni vprašalnik. Vzelo Vam bo približno 10 do 15 minut.

Vprašalnik najdete na povezavi https://survey.cjm.si/psi

Za sodelovanje vam bomo zelo hvaležni. Če imate kakršnakoli vprašanja ali pomisleke pred izpolnjevanjem, se brez težav lahko obrnete na nas preko elektronskega naslova: maja.zakosekpipan@vf.uni-lj.si in darja.pavlin@vf.uni-lj.si