Aviarna influenca (ptičja gripa)

lukam — Sun, 24 Sep 2023 12:11:25 +0000

Aviarna influenca (ptičja gripa) lukam Ned, 09/24/2023 - 14:11 Inštitut za perutnino ptice male sesalce in plazilce Aviarna influenca ptice ptičja gripa Aktualno

Aviarna influenca (AI), poznana tudi kot ptičja gripa, je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki se običajno pojavlja pri perutnini in prostoživečih vodnih pticah.

AI povzročajo virusi influence tipa A, ki spadajo v družino Orthomyxoviridae. Okužbe pri pticah lahko potekajo z različnimi bolezenskimi znaki, od asimptomatskih do hitro napredujočih sistemskih obolenj z visoko smrtnostjo. Na osnovi patogenosti zaperutnino viruse AI razvrščamo v nizko patogene (LPAI) in visoko patogene (HPAI). Rezervoar virusov AI so prostoživeče vodne ptice, predvsem nekatere vrste iz redov Anseriformes (race, labodi, gosi) in Charadiiformes (galebi, čigre, martinci), ki so lahko okužene z virusi LPAI, v zadnjih letih pa le te pogosto prenašajo tudi viruse HPAI.

Okužene živali izločajo virus AI preko nosnic, kljunske votline, očesnih veznic in kloake, virus najdemo tudi v perju in odmrlih celicah kože. Virus se navadno prenaša z direktnim kontaktom med živalmi dovzetnih vrst ali pa preko kontaminiranih površin, vode in hrane. Ker se virus HPAI nahaja v različnih organih in tkivih, so lahko trupla poginulih ptic pomemben vir okužbe, tako za ptice ujede kot sesalce, ki se prehranjujejo s temi trupli.

Do pojava visoko patogenega virusa podtipa H5 iz linije gos/Guangdong (Gs/GD/96 H5N1) leta 1996 so bili pojavi influence tipa A pri perutnini omejeni. S pojavom omenjenega virusa je število izbruhov HPAI začelo močno naraščati, tako pri perutnini kot pri prostoživečih pticah. Nekateri virusi iz te linije imajo zoonotičen potencial, kar pomeni, da lahko okužujejo tudi sesalce.

Epidemiološka situacija pri perutnini in prostoživečih pticah se je močno poslabšala v letih 2016/2017 s pojavom virusov HPAI podtipa H5Nx linije Gs/GD/96 H5N1, ki spadajo v gručo 2.3.4.4b. Epidemija v sezoni 2021/2022 povzročena s temi virusi, je bila ena največjih, s 6615 registriranimi pojavi pri perutnini in prostoživečih pticah. Izgleda, da virusi iz te linije zaradi mutacij genoma lažje okužujejo sesalce, kar se kaže v povečanem številu okužb pri različnih živalskih vrstah.

V Sloveniji smo HPAI prvič potrdili v sezoni 2005/2006 pri prostoživečih pticah. ter nato še v sezoni 2016/2017 in 2020/2021. V sezoni 2021/2022 smo HPAI prvič potrdili pri perutnini, v sezoni 2022/2023 pa smo HPAI diagnosticirali pri prostoživečih pticah, pri kokoših in tudi pri pticah v ZOO Ljubljana.

Poleg tega, da so izbruhi AI vedno bolj nepredvidljivi in niso več sezonsko vezani na hladnejše mesece, pojavi AI pri perutnini negativno vplivajo na dobrobit živali in povzročajo velike gospodarske škode.

Zato je zelo pomembno zgodnje odkrivanje bolezni, s katerim lahko omejimo širjenje bolezni in zmanjšamo škodo, ki jo povzroči izbruh bolezni pri perutnini.

Sum na okužbo z virusi AI v reji perutnine lahko postavimo na osnovi naslednjih znakov:

zmanjšana poraba krme in vode (za več kot 5 %),
padec nesnosti (za več kot 5 %),
povišan pogin (za več kot trikrat od običajnega dnevnega pogina),
kakršni koli klinični znaki (živčni znaki, respiratorna obolenja, driske) ali spremembe, ugotovljene pri raztelesbi.

Če opazite katerega od zgoraj naštetih znakov, nemudoma pokličite svojega veterinarja!

Več o bolezni, novih primerih v Slovenij ter ukrepih.

Navodila za ukrepanje, če najdete poginulo ali bolno ptico.

Navodila za ukrepanje, če ste prišli v stik z virusom AI.