prostoživeče živali

Strokovnjaki UL VF na mednarodni delavnici o pticah roparicah v Srbiji

lukam — Wed, 27 May 2026 10:55:41 +0000

Strokovnjaki UL VF na mednarodni delavnici o pticah roparicah v Srbiji lukam Sre, 05/27/2026 - 12:55 Inštitut za perutnino ptice male sesalce in plazilce AVIATOR Interreg prostoživeče živali ptice delavnica Strokovno

V okviru projekta Interreg AVIATOR so predstavniki Veterinarske fakultete UL sodelovali na strokovni delavnici o rehabilitaciji, monitoringu in rokovanju s pticami roparicami.

Med 12. in 13. majem 2026 so se Sabina Bolha, doc. dr. Rebeka Lucijana Berčič in prof. dr. Jožko Račnik z Inštituta za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce Veterinarske fakultete UL v okviru projekta Interreg AVIATOR udeležili mednarodne delavnice o spoznavanju in rokovanju s pticami roparicami v Novem Sadu v Srbiji.

Kot zunanja sodelujoča deležnika projekta sta se srečanja udeležila tudi dr. Pavel Kvapil iz ZOO Ljubljana ter dr. Marjan Kastelic iz Veterinarske ambulante Buba, Grosuplje.

Na predavanjih v okviru delavnice so bili predstavljeni najpogostejši vzroki za sprejem ptic roparic v zdravljenje in rehabilitacijo na območju Balkana, udeleženci pa so spoznali tudi različne vrste ujed, značilne za tamkajšnje okolje.

Pomemben del delavnice je predstavljalo praktično delo na terenu v naravnem rezervatu Banja Rusanda v bližini Novega Sada. Rezervat je znan po velikem številu ptic roparic, med drugim tam gnezdi tudi redka rdečenoga postovka. Udeleženci so se seznanili z metodami varnega lovljenja ptic za potrebe rednega monitoringa in zbiranja vzorcev.

Sodelovanje na delavnici predstavlja pomembno priložnost za izmenjavo znanja in dobrih praks na področju varstva, zdravljenja in raziskovanja prostoživečih ptic roparic v širšem evropskem prostoru.

Predstavnici UL VF na mednarodni delavnici AVIATOR o boleznih ptic roparic

lukam — Tue, 31 Mar 2026 06:57:43 +0000

Predstavnici UL VF na mednarodni delavnici AVIATOR o boleznih ptic roparic lukam Tor, 03/31/2026 - 08:57 Inštitut za perutnino ptice male sesalce in plazilce AVIATOR Interreg prostoživeče živali ptice delavnica Strokovno

Predstavnici Veterinarske fakultete sta na delavnici AVIATOR v Avstriji predstavili slovenske raziskave ter okrepili povezovanje z evropskimi partnerji na področju nadzora bolezni.

Predstavnici Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani sta 19. in 20. marca 2026 sodelovali na delavnici AVIATOR Interreg, ki je potekala na AGES Institute for Veterinary Disease Control v Mödlingu pri Dunaju. Delavnica je bila namenjena izmenjavi znanj in izkušenj s področja diagnostike bolezni ptic roparic ter nadzora nad virusnimi in vektorsko prenosljivimi boleznimi, vključno z aviarno influenco in virusom Zahodnega Nila.

Raziskovalka in tehnična sodelavka sta v imenu izr. prof. dr. Joška Račnika predstavili predavanje z naslovom West Nile Virus Surveillance in Wild Birds in Slovenia using PCR, Serology, and Clinical Data, v katerem so bili prikazani slovenski pristopi k spremljanju virusa pri prostoživečih pticah. Udeležba na dogodku je okrepila sodelovanje z evropskimi partnerji ter prispevala k razvoju strokovnega znanja in raziskovanja na področju meddržavne zdravstvene zaščite ptic roparic.

Prva delavnica projekta Interreg DR Aviator: varstvo ptic roparic v Sloveniji

lukam — Sun, 22 Mar 2026 06:23:12 +0000

Prva delavnica projekta Interreg DR Aviator: varstvo ptic roparic v Sloveniji lukam Ned, 03/22/2026 - 07:23 Inštitut za perutnino ptice male sesalce in plazilce AVIATOR Interreg prostoživeče živali ptice delavnica Dogodek Strokovno

Delavnica je povezala strokovnjake različnih področij ter spodbudila izmenjavo znanj in sodelovanje pri ohranjanju ptic roparic v Sloveniji.

V sredo, 18. marca 2026, je na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani potekala prva delavnica v okviru projekta Interreg DR Aviator, z naslovom Varstvo ptic roparic v Sloveniji: od biologije do veterinarske medicine.

Dogodek je združil strokovnjake s področja biologije, ekologije, ornitologije, veterine in drugih, ki se pri svojem delu ukvarjajo s prostoživečimi ujedami, sovami in sokoli. Na delavnici so predstavili aktualna spoznanja o stanju populacij ptic roparic, zdravstvenem varstvu, zastrupitvah, okužbah ter uporabi telemetrije. Delavnica je bila priložnost za izmenjavo znanj, povezovanje partnerjev in krepitev sodelovanja pri ohranjanju prostoživečih ptic roparic v Sloveniji.

Zaščita ptic roparic v Sloveniji: od biologije do veterinarske medicine

lukam — Tue, 03 Mar 2026 19:15:11 +0000

Zaščita ptic roparic v Sloveniji: od biologije do veterinarske medicine lukam Tor, 03/03/2026 - 20:15 Inštitut za perutnino ptice male sesalce in plazilce AVIATOR Interreg prostoživeče živali ptice delavnica Dogodek Strokovno

Strokovna delavnica projekta AVIATOR o spremljanju, zdravju in ohranjanju ptic ujed v Podonavski regiji

Datum	18. marec 2026
Ura	8.30–15.00
Lokacija	Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), Velika predavalnica BTS-NIB, Večna pot 121, Ljubljana
Projekt	AVIATOR – Avian Resilience and Adaptation through Awareness Monitoring, Treatment, and Outreach for Raptors (Interreg Podonavje, DRP0301048)

O dogodku

Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani organizira prvo strokovno delavnico v okviru mednarodnega projekta AVIATOR, katerega cilj je krepitev odpornosti ptic roparic na nalezljive in parazitarne bolezni v Podonavski regiji.

Ptice ujede imajo ključno vlogo v ekosistemih kot vrhnji plenilci in mezopredatorji. Zaradi podnebnih sprememb, drobljenja habitatov, spremenjenih migracijskih poti ter povečane izpostavljenosti patogenom se soočajo z vse večjimi izzivi. Projekt AVIATOR te izzive naslavlja z razvojem usklajenih transnacionalnih ukrepov, skupne metodologije spremljanja zdravstvenega stanja ter digitalne platforme znanja.

Program delavnice (265,6 KB)

Namen delavnice

Delavnica je namenjena:

predstavitvi ciljev in aktivnosti projekta AVIATOR,
izmenjavi strokovnih znanj s področja biologije, veterinarske medicine in varstva narave,
povezovanju ključnih deležnikov,
oblikovanju konkretnih rešitev za spremljanje in izboljšanje zdravstvenega stanja ptic ujed v Sloveniji.

Dogodek bo združil strokovnjake s področja veterinarske medicine, ekologije, varstva narave in raziskovalnih institucij.

Prijava na delavnico

Udeležba je brezplačna, prijava pa je obvezna.

Prijava je možna preko spletnega obrazca: https://1ka.arnes.si/a/a247b21d

Rok za prijavo: 16. marec 2026
Število mest je omejeno.

Projekt AVIATOR

Projekt AVIATOR poteka v okviru programa Interreg Podonavje in povezuje partnerje iz več držav Podonavske regije. Cilj projekta je izboljšati pripravljenost na nalezljive bolezni pri pticah roparicah ter vzpostaviti skupni regionalni okvir za spremljanje, preprečevanje in odzivanje.

Več o projektu: https://interreg-danube.eu/projects/aviator

Skrb za ptice roparice v okviru projekta AVIATOR Interreg DRP0301048 na Veterinarski fakulteti

lukam — Wed, 04 Feb 2026 06:17:38 +0000

Skrb za ptice roparice v okviru projekta AVIATOR Interreg DRP0301048 na Veterinarski fakulteti lukam Sre, 02/04/2026 - 07:17 Inštitut za perutnino ptice male sesalce in plazilce AVIATOR Interreg prostoživeče živali ptice Strokovno

V okviru projekta AVIATOR sodelujemo z različnimi ustanovami, ki skrbijo za ptice roparice v Sloveniji. Zbiramo podatke o številčnosti in zdravstvenem stanju ptic ter pripravljamo analizo sistema njihove zaščite.

Na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL VF) v drugem obdobju projekta AVIATOR aktivno sodelujemo z nekaterimi ustanovami (Prirodoslovni Muzej Slovenije, Nacionalni inštitut za biologijo, Zatočišče za zaščitene vrste prostoživečih živali Golob d.o.o., ZOO Ljubljana in druge), ki v Sloveniji delujejo na področju varstva ptic roparic. Pridobivali smo podatke o njihovi številčnosti ter različnih zdravstvenih težavah, na podlagi česar pripravljamo lokalno analizo slovenskega sistema za zaščito ptic roparic ter skupno metodološko poročilo o varstvu ptic roparic v Podonavski regiji. Največ podatkov, zbranih v zadnjih desetih letih, smo pridobili iz podatkovnih baz UL VF in Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Na UL VF podatke o prostoživečih pticah roparicah zbirata Klinika za ptice, male sesalce in plazilce, ki nudi veterinarsko oskrbo prostoživečim živalim, med njimi tudi vrstam ptic, ki so obravnavane v tem projektu, ter Nacionalni veterinarski inštitut, ki sprejema na različnih lokacijah najdene poginule živali in jih sistematično preiskuje za namene ugotavljanja kužnih bolezni. Prirodoslovni muzej Slovenije je podatke, zbrane v tem projektu, pridobil iz svoje muzejske zbirke poginulih živali, ki jih zbira iz različnih lokacij Slovenije za potrebe raziskav in/ali muzejske hrambe.

Na Kliniki za ptice, male sesalce in plazilce tako kot v preteklosti tudi v drugem šestmesečju projekta AVIATOR aktivno oskrbujemo in pomagamo različnim vrstam prostoživečih ptic roparic, ki so utrpele zdravstvene težave (Poročila o delu s prostoživečimi živalmi). V laboratoriju za kužne bolezni perutnine ter ptic preiskovan material roparic testiramo na prisotnost različnih povzročiteljev bolezni, med katerimi je najpomembnejši virus aviarne influence. Med tem časom smo oskrbeli 38 prostoživečih ptic roparic: 22 kanj, 6 navadnih postovk, 2 veliki uharici, 2 lesni sovi, 1 kozačo in 1 skobca. V nadaljevanju opisujemo tri klinične primere roparic, ki smo jih oskrbeli pri nas.

Kozača (Strix uralensis) s poškodbo roževine gornjega kljuna zaradi naleta v vozeče vozilo.

Kozačo (543/25 PP) so najditelji opazili na prometni cesti pri Novem mestu. Omotična, s povešeno glavo in krili je sedela na cesti, imela je okrvavljen kljun. Lokalni veterinarji so jo oskrbeli, nato pa jo napotili k nam. Na Kliniki za ptice, male sesalce in plazilce smo ugotovili, da ima poškodovan zgornji kljun s počeno roževino ter oteklino okolnega tkiva. Sova je bila v času naše oskrbe intenzivno zdravljena: blažili smo šok, bolečino, dehidracijo ter jo zaščitili pred okužbami. Izključili smo okužbo z virusom aviarne influence. Naslednji dan je bila premeščena v Zatočišče za prostoživeče živali na Muto v nadaljnjo rehabilitacijo.

Lesna sova (Strix aluco) ima zaprto levo oko zaradi hude poškodbe glave, ki je nastala kot posledica naleta v vozeče vozilo.

Lesna sova (657/25 PP) je bila najdena v večernih urah na prometni cesti med Kočevjem in Štalcerji. Najditelji so opazili, da se je sova zaletela v vozeče vozilo, nato pa obležala na tleh. Imela je priprto eno oko. Po dveh dneh so jo pripeljali na našo Kliniko za ptice, male sesalce in plazilce, kjer smo takoj začeli zdraviti akutno poškodbo glave, dehidracijo ter bolečino. Čim hitreje smo ji poskušali olajšati bolezenski stres. Izključili smo okužbo z virusom aviarne influence. Prve tri dni je hrano prejemala po sondi z asistiranim hranjenjem, četrti dan pa je že bila sposobna jesti sama. Ker se je sovino klinično nevrološko stanje iz dneva v dan izboljševalo, je bila peti dan izpuščena nazaj v naravo. Najditelji so jo na prostost izpustili v bližini kraja najdbe.

Portret skobca (Accipiter nisus) med okrevanjem na kliniki.

Skobec (29/26 PP), ki ni mogel odleteti, je bil opažen v okolici Brega pri Borovnici. Najditelj ga je še isti dan pripeljal na Kliniko za ptice, male sesalce in plazilce. Ob sprejemu smo opazili, da je ptica oslabljena in dehidrirana, v kljunski votlini je imela tudi belkaste obloge. Z brisom kljunske votline in golše ter pregledom iztrebka smo potrdili prisotnost jajčec glist (Capillaria spp.). Ker skobec zaradi bolezenskih sprememb in bolečine v kljunski votlini sam ni mogel jesti, smo ga asistirano hranili po sondi. Zdravljen je bil z antiparazitiki ter ostalo podporno terapijo. Izključili smo okužbo z virusom aviarne influence. Tretji dan je bil premeščen v Zatočišče za prostoživeče živali na Muti.

Prostoživeče živali so dober pokazatelj onesnaženosti okolja

lukam — Thu, 14 Mar 2024 10:24:00 +0000

Prostoživeče živali so dober pokazatelj onesnaženosti okolja lukam Čet, 03/14/2024 - 11:24 Inštitut za patologijo, sodno veterinarstvo, prostoživeče živali, čebele in akvakulturo lisica pesticidi prostoživeče živali Aktualno Raziskovanje Strokovno

Na lisicah smo izvedli prvo študijo o pojavnosti strupov za zatiranje glodavcev pri neciljnih živalskih vrstah v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu.

Skrb za ohranitev okolja je ena temeljnih prioritet, ki si jih je zastavila Evropska Unija. Naravo in biotsko raznovrstnost že vrsto let varuje več zakonov, ki se danes vključujejo v širši okvir Evropskega zelenega dogovora, ki je ena od šestih krovnih prednostnih nalog Evropske komisije v obdobju 2019‒2024. Evropski in svetovni interes za raziskave okolja je velik, kar tudi področju Veterinarske medicine daje velike možnosti za doprinos k tem prizadevanjem.

Prostoživeče živali so dober pokazatelj (bioindikator) onesnaženosti okolja, ki vpliva na celoten ekosistem. Prav zato smo na Veterinarski fakulteti pričeli z raziskavami ugotavljanja prisotnosti kontaminantov okolja na reprezentativnih živalskih vrstah v Sloveniji ter ovrednotenju njihovih toksičnih učinkov za izvedbo integralne ocene tveganja za zastrupitve.

Na lisicah (Vulpes vulpes) smo izvedli prvo študijo o pojavnosti strupov za zatiranje glodavcev pri neciljnih živalskih vrstah v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu. V jetrih smo ugotovili statistično višje koncentracije ostankov rodenticidnih pesticidov z antikoagulantnim delovanjem, kot primerljive raziskave v Evropi in svetu, kar je odkrilo in opozorilo na znaten okoljski problem sekundarnih zastrupitev v naši državi in regiji. Rezultati raziskave so v povezavi z rezultati izvedene ankete pri izvajalcih dejavnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (DDD), ki dokazujejo porast uporabe čedalje bolj strupenih substanc iz druge generacije rodenticidov, predvsem zaradi povečane odpornosti glodavcev na tovrstne manj strupene in v preteklosti bolj uporabljane substance. Ugotovljene koncentracije rodenticidov smo povezali z regionalnimi in lokalnimi urbanizacijskimi in agronomskimi dejavniki. Rezultati raziskave bodo prispevali k poznavanju zaščite evropskih ekosistemov, saj prostoživeče živali niso omejene z državnimi mejami.

Povezava do objave znanstvenega članka v reviji Science of the Total Environment: https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2024.170400

Avtorji: Vesna Cerkvenik Flajs, Detlef Schenke, Diana Žele Vengušt, Simona Korenjak Černe, Anton Perpar in Gorazd Vengušt

Sodelujoče institucije:

Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta;
Julius Kühn Institute (JKI) ‒ Federal Research Centre for Cultivated Plants, Berlin, Nemčija;
Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta;
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta;
Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Ljubljana.

Nevarna razmerja: Zveri na našem dvorišču

lukam — Fri, 10 Feb 2023 08:36:48 +0000

Nevarna razmerja: Zveri na našem dvorišču lukam Pet, 02/10/2023 - 09:36 Inštitut za patologijo, sodno veterinarstvo, prostoživeče živali, čebele in akvakulturo Echinococcus multilocularis Echinococcus granulosus sensu stricto Echinococcus canadensis PCR v realnem času lisica šakal prostoživeče živali Raziskovanje

Ehinokokoza pri zvereh v Sloveniji

V 5. stoletju želi nadobudni zdravnik Hipokrat, po številnih poskusih zdravljenja, odkriti kaj je ubilo njegove paciente. Pregleda njihove organe in v njih opazi različno velike, z vodo napolnjene ciste, zato bolezen poimenuje »s tekočino napolnjena jetra«. Že takrat ve, da so v bolezen vpletene živali vendar ne ve kako. Minejo tisočletja in danes vemo, da je takrat Hipokrat odkril pravzaprav dve bolezni, cistično in alveolarno ehinokokozo, ki ju kratko imenujemo tudi ehinokokoza ali mehurjavost in ju pri človeku povzročata pasja in lisičja trakulja. Ljudje se okužimo, če po nesreči pridemo v stik z okuženimi iztrebki prostoživečih (lisice, volkovi, kune, jazbeci) ali domačih mesojedov (pes ali mačka), ki vsebujejo jajčeca trakulj. Tveganje za okužbo lahko bistveno zmanjšamo že samo s tem, da naše pse in mačke redno razglistimo zlasti če lovijo male glodavce ali jedo nepregledano drobovino vsejedov (npr.prašič) in prežvekovalcev. V naši raziskavi smo odgovore iskali neposredno pri naslovniku t.j. lisicah, kunah, volkovih, šakalih, risih in vidri (https://www.mdpi.com/2076-2615/12/17/2223).

S pomočjo molekularnih metod smo ocenili razširjenost trakulje Echinococcus multilocularis (EM), E. canadensis in E. granulosus sensu stricto v blatu prostoživeče populacije lisic, volkov, šakalov, kun, risov, jazbecev in vider v Sloveniji. Prisotnost dednega materiala zajedavca EM smo ugotovili pri kar 29,1 % pregledanih lisic in 18 % pregledanih šakalih, kar nas uvršča v države z visoko pojavnostjo tega zajedavca. Ostalih iskanih vrst trakulj nismo potrdili. Ugotovili smo, da je razširjenost EM povezana z regijo iz katere izvira vzorec, ne pa tudi z vrsto, starostjo ali spolom živali. V osrednji in južni Sloveniji je tako največja prevalenca EM in s tem tudi tveganje za okužbo. Zaradi širjenja habitata in naraščajoče populacije pa menimo, da lahko šakal v prihodnosti postane pomemben vir okužbe z EM.

Avtorji: Petra Bandelj, Rok Blagus, Gorazd Vengušt in Diana Žele Vengušt

Smernice za delo s prosto živečimi sesalci med pandemijo COVID-19

lukam — Fri, 05 Mar 2021 11:02:28 +0000

Smernice za delo s prosto živečimi sesalci med pandemijo COVID-19 lukam Pet, 03/05/2021 - 12:02 Veterinarska fakulteta Koronavirus SARS-CoV-2 Covid-19 prostoživeče živali Aktualno

Kratka priporočila za ravnanje s prosto živečimi sesalci med pandemijo bolezni COVID-19.

Avtor fotografije: NIAID

Kratka priporočila za ravnanje s prosto živečimi sesalci med pandemijo bolezni COVID-19.

Virus SARS-CoV-2 se je leta 2019 pojavil kot virus, ki je nevaren predvsem za ljudi. Virus naj bi sicer izviral iz živali, vendar prvotni rezervoar virusa in morebitni vmesni živalski gostitelji še niso povsem raziskani. Verjetno je, da bo z leti oslabljen virus SARS-CoV-2 postal stalno prisoten med ljudmi in bo tako potencialno nevaren tudi za prosto živeče živali, podobno kot se lahko z ljudi na živali prenašata tuberkuloza in influenca. Do sedaj so znani so številni primeri naravnega prenosa virusa SARS-CoV-2 s človeka na živali kot so mačke, psi in kune, pa tudi nekatere divje živali v živalskih vrtovih (gorile, levi). Vsi ti prenosi so se zgodili ob tesnem stiku živali z okuženimi ljudmi, prenos virusa na prosto živeče živali pa še ni bil opisan. Tak prenos pa lahko predstavlja potencialno nevarnost, saj bi lahko katerakoli vrsta prostoživečih živali, ki bi po prenosu postala rezervoar za virus SARS-CoV-2, predstavljala tveganje za ponovne vnose virusa med ljudi, tveganje za prenos SARS-CoV-2 na druge živalske vrste in tveganje za negativen odnos do take živalske vrste. V nadaljevanju zato podajamo kratka priporočila za ravnanje s prostoživečimi sesalci med pandemijo bolezni COVID-19.

Zmanjšanje stikov z živalmi

V skladu z etičnimi priporočili za delo z divjimi živalmi naj se dosledno upošteva pravilo trije „R“ (3R). Pri stikih s prostoživečimi živalmi je priporočeno uporabljati alternativne metode, ki ne zahtevajo neposrednih stikov s prosto živečimi divjimi živalmi (npr. vzorčenje okolja, nadzor na daljavo). Čimbolj je potrebno zmanjšati število živali, potrebnih za izvajanje dela, ter izboljšati metode rokovanja z živalmi in tako odpraviti morebitne negativne vplive na posamezno žival ali na populacijo živali.

Ocena tveganja

Virus SARS-CoV-2 bo verjetno endemičen v populaciji ljudi, zato bo tveganje za prenos virusa na prosto živeče sesalce stalno prisotno. Ugotovljeno je, da se okuženost med ljudmi na različnih območjih spreminja in s tem tudi tveganje za prenos na dovzetne prostoživeče živali, kar zahteva stalno prilagajanje ocene tveganja. Z večanjem števila okužb med ljudmi, se zviša verjetnost, da bo vsaj ena oseba v terenski ekipi okužena (lahko brez simptomov). Dejstvo, da je veliko okužb ljudi brez simptomov, povečuje tveganje za prenose virusa na dovzetne prostoživeče živali. Pred vsakimi tesnimi stiki s prostoživečimi živalmi je zato potrebno pripraviti oceno tveganja, da zmanjšamo možnost prenosa na minimum.

Zaščita pri delu

Če razmere dovoljujejo delo s prosto živečimi sesalci, mora terenska ekipa z uporabo ustrezne zaščitne opreme in izvajanjem ukrepov za biološko varnost čim bolj zmanjšati tveganje za prenos SARS-CoV-2 na dovzetne prostoživeče živali. Ti vključujejo striktno uporabo rokavic, mask in druge zaščitne opreme, razkuževanje rok in orodja in podobno.

Vir in dodatne informacije: OIE

Tedensko poročilo o delu s prostoživečimi živalmi

lukam — Tue, 15 Sep 2020 07:40:02 +0000

Tedensko poročilo o delu s prostoživečimi živalmi lukam Tor, 09/15/2020 - 09:40 Klinika za ptice male sesalce in plazilce prostoživeče živali tedensko poročilo Klinika

Pretekli teden, med 7. in 13. septembrom 2020, smo na Kliniki za ptice, male sesalce in plazilce Veterinarske fakultete sprejeli in veterinarsko oskrbeli 14 prostoživečih živali. Od tega jih je bilo 6 napotenih na Muto v Zatočišče za živali prostoživečih vrst, 5 živali nezaščitenih vrst so najditelji do ozdravitve prevzeli v oskrbo, zaradi neozdravljive poškodbe/bolezni sta bili 2 živali uspavani, 1 žival je poginila.

Podatki o sprejetih živalih so navedeni v tabeli.

Sprejem	Vrsta živali	Zaščitena/Nezaščitena*	Lokacija	Razlog
7.9.2020	Domači golob (Columba livia domestica)	nezaščiten	Ljubljana Center	poškodba
7.9.2020	Navadni polh (mladič) (Glis glis)	nezaščiten	Soča (Bovec)	osirotel
8.9.2020	Raca mlakarica (Anas platyrhynchos)	nezaščitena	Študa (Domžale)	splošna oslabelost
8.9.2020	Navadni polh (Glis glis)	nezaščiten	Rožnik (Ljubljana)	poškodba
8.9.2020	Labod grbec (mladič) (Cygnus olor)	zaščiten	ribnik Boštanj (Grosuplje)	splošna oslabelost, padanje ob hoji, motnje v ravnotežju, težave pri plavanju
8.9.2020	Domači golob (Columba livia domestica)	nezaščiten	Ljubljana Center	splošna oslabelost
8.9.2020	Črnoglavka (Sylvia atricapilla)	zaščitena	Ljubljana Center	živčni znaki
9.9.2020	Domači golob (Columba livia domestica)	nezaščiten	Ljubljana Center	poškodba, splošna oslabelost
9.9.2020	Navadna veverica (mladič) (Sciurus vulgaris)	zaščitena	Zgornje Prapreče (Lukovica)	najdena na tleh, najverjetneje padla iz gnezda, oslabelost
10.9.2020	Rjavoprsi jež (mladič) (Erinaceus europaeus)	zaščiten	neznano (najditelj iz Kranja)	osirotel
10.9.2020	Mala uharica (Asio otus)	zaščitena	okolica Mengša	poškodba
10.9.2020	Turška grlica (mladič) (Streptopelia decaocto)	zaščitena	Koper	poškodba
10.9.2020	Domači golob (Columba livia domestica)	nezaščiten	Ljubljana Center	poškodba
11.9.2020	Rjavoprsi jež (Erinaceus europaeus)	zaščiten	Vnanje Gorice (Brezovica)	poškodba

* Zaščitena / nezaščitena živalska vrsta: živalske vrste delimo na zaščitene in nezaščitene glede na prilogo 1 (Seznam živalskih vrst, katerih živali so zavarovane) Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 62/19).

Labod grbec (Cygnus olor) je popoln vegetarijanec. V vodi se prehranjuje tako, da s tal izpuli vodne rastline. V hospitalu smo mu priredili ribnik v koritu ter ponudili travo, regrat in zeleno solato. Sprejeti labod je bil oslabel, imel je motnje v ravnotežju, je padal ob hoji ter le s težavo plaval.

Mlada poškodovana turška grlica (Streptopelia decaocto) v umetno izdelanem gnezdu v inkubatorju.