Klinika za prežvekovalce in prašiče

Slovenija se pridružuje EFSA v vseevropski kampanji za ustavitev afriške prašičje kuge (#StopASF)

lukam — Wed, 07 Jun 2023 12:18:20 +0000

Slovenija se pridružuje EFSA v vseevropski kampanji za ustavitev afriške prašičje kuge (#StopASF) lukam Sre, 06/07/2023 - 14:18 Klinika za prežvekovalce in prašiče APK Afriška prašičja kuga EFSA Prašiči Strokovno

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) skupaj z Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v letu 2023 združuje moči v vseevropski kampanji v podporo boju proti afriški prašičji kugi (APK). Kampanja #StopASF, ki poteka že četrto leto, ozavešča rejce, lovce in veterinarje v osemnajstih evropskih državah, vključno s Slovenijo, o tej zelo nalezljivi bolezni in jih spodbuja k ukrepanju za ustavitev njenega širjenja.

"Afriška prašičja kuga je v zadnjem desetletju dramatično vplivala na evropski sektor prašičereje in še naprej ovira lokalna in regionalna gospodarstva. Najnovejši podatki sicer kažejo spodbudne znake, da bi vsa prizadevanja za zaustavitev širjenja virusa lahko bila učinkovita, vendar pa slika po Evropi ni v celoti pozitivna, zato moramo ostati pozorni. Rejci, lovci in veterinarji imajo še posebej pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju bolezni," je dejal Bernhard Url, izvršni direktor EFSA.

Kampanja #StopASF spodbuja rejce, veterinarje in lovce, naj "odkrijejo, preprečijo, prijavijo" primere APK pri domačih in divjih prašičih. Akcija poteka v sodelovanju z lokalnimi organi v osemnajstih državah, v Sloveniji pa jo vodi Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

"Čeprav APK v Sloveniji še ni bila potrjena, Uprava z vso resnostjo in zaskrbljenostjo pristopa k izvajanju ukrepov za zmanjševanje tveganja za vnos in širjenje bolezni. Kakor se lahko na vnos bolezni po naravni poti – se pravi z divjimi prašiči – pripravimo, pa vnos bolezni, za katero je odgovoren človeški faktor, ne moremo predvideti. Zato so glavne aktivnosti usmerjene v ozaveščanje o APK tako rejcev, lovcev , veterinarjev kot tudi javnosti, saj verjamemo, da lahko le na ta način zmanjšamo možnosti vnosa oziroma nadaljnjega širjenja bolezni," je dejala dr. Blaža Nahtigal, EFSA informacijska točka v Sloveniji.

V novem poročilu, ki ga je danes objavila agencija EFSA, se je leta 2022 število izbruhov APK v populacijah domačih in divjih prašičev v državah, kot so Romunija, Poljska in Bolgarija, v primerjavi s prejšnjim letom precej zmanjšalo. Vendar se je APK ponovno pojavila v Grčiji in na Češkem ter se še naprej širi v državah, ki mejijo na EU, kot sta Srbija in Moldavija. V Severni Makedoniji je bil primer prvič prijavljen leta 2022. V Sloveniji bolezen še ni bila ugotovljena.

Spoznajte, sodelujte, delite!

Obiščite spletno mesto kampanje o APK, kjer najdete več informacij, tudi infografike, že pripravljene objave za družbena omrežja in drugo gradivo.

Za EFSA kot agencijo EU veljajo načela Uredbe (EU) 2018/1725. Ta ima enako pravno vrednost kot Splošna uredba o varstvu podatkov (EU) 2016/679 (GDPR), ki se uporablja v državah članicah EU ter je usklajena s pravili in načeli GDPR o varstvu osebnih podatkov.

Prepoznajte, preprečite, prijavite: Skupaj ustavimo afriško prašičjo kugo

lukam — Fri, 26 Aug 2022 07:35:05 +0000

Prepoznajte, preprečite, prijavite: Skupaj ustavimo afriško prašičjo kugo lukam Pet, 08/26/2022 - 09:35 Klinika za prežvekovalce in prašiče APK Afriška prašičja kuga EFSA Prašiči Klinika Strokovno

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) že tretje leto s kampanjo ozavešča o širjenju afriške prašičje kuge. V sodelovanju z različnimi organizacijami, ki nagovarjajo rejce, lovce in veterinarje, si prizadeva za zajezitev bolezni.

Afriška prašičja kuga (APK) je virusna bolezen domačih in divjih prašičev. Virus je neškodljiv za zdravje ljudi. Izbruh bolezni v državi povzroči obsežno gospodarsko škodo, vezano na izgubo živali, omejitev izvoza živali in mesa ter stroške ukrepov za preprečitev bolezni. Ker cepiva v Evropi še ni, izbruh lahko pomeni pokončanje velikega števila domačih prašičev na prizadetih območjih.

Da bi preprečila nadaljnjo širitev APK po Evropi, EFSA s pomočjo pristojnih organov in krovnih kmetijskih, lovskih in veterinarskih organizacij že tretje leto ozavešča o ustreznih varnostnih ukrepih za zajezitev bolezni. Kampanja poteka v 18 državah Jugovzhodne Evrope: Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Republika Češka, Črna Gora, Estonija, Grčija, Hrvaška, Kosovo , Litva, Latvija, Madžarska, Severna Makedonija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Srbija.

»Afriška prašičja kuga je izredno nalezljiva bolezen, ki se širi tudi v območja Evrope, ki v preteklosti še niso bila prizadeta. Širjenje bolezni predstavlja globalno grožnjo, njene posledice pa že občutijo prašičerejci v Evropi in drugod,« pravi Bernhard Url, izvršni direktor EFSA. »Skupaj z lokalnimi partnerji želimo nagovoriti rejce, ki jih je prizadela ta smrtonosna bolezen. Kampanja, ki nosi ključnik #StopASF, je namenjena obveščanju rejcev, veterinarjev in lovcev o tem, kako naj prepoznajo bolezenske znake, preprečijo prenos na domače prašiče in prijavijo sumljive primere«.

Kampanja za zajezitev afriške prašičje kuge dopolnjuje ukrepe, ki jih za izkoreninjenje bolezni v Evropi in za preprečitev širjenja virusa v sosednje države že izvajajo Evropska komisija ter druge mednarodne in nacionalne organizacije ter pristojni organi.

Za več informacij o kampanji obiščite spletno stran EFSA: https://multimedia.efsa.europa.eu/asf/#/si/.

Afriška prašičja kuga: kampanja ozaveščanja za preprečevanje pojava bolezni pri nas

lukam — Fri, 06 Aug 2021 08:14:24 +0000

Afriška prašičja kuga: kampanja ozaveščanja za preprečevanje pojava bolezni pri nas lukam Pet, 08/06/2021 - 10:14 Klinika za prežvekovalce in prašiče APK Afriška prašičja kuga EFSA Prašiči Strokovno

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v 18 državah po Evropi, tudi v Sloveniji, začenja s kampanjo za zajezitev širjenja afriške prašičje kuge (APK).

Afriška prašičja kuga (APK) je virusna bolezen, ki prizadene domače in divje prašiče. Virus je neškodljiv za zdravje ljudi, vendar je v mnogih državah že povzročil obsežno gospodarsko škodo. Ker cepiva ni, lahko izbruh zahteva pokončanje velikega števila domačih prašičev na prizadetih območjih. Bolezen v Sloveniji zaenkrat še ni prisotna, vendar pa smo zaradi bližine državam, ki se že soočajo z APK, del tako imenovane „zaskrbljujoče regije“. EFSA je zato že lansko poletje v sodelovanju z lokalnimi pristojnimi organi v regiji začela s kampanjo ozaveščanja, letos pa jo je razširila na dodatnih devet držav.

Kampanja, ki je namenjena predvsem rejcem, letos poleg Slovenije poteka še v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Grčiji, Hrvaški, Kosovu, Severni Makedoniji, Srbiji, Bolgariji, Češki, Estoniji, Latviji, Litvi, Madžarski, Poljski, Romuniji in Slovaški.

Znatna škoda za prašičerejo in gospodarstvo

Pojav APK ima velik ekonomski pomen, saj škode, ki nastanejo zaradi pojava bolezni, prizadenejo predvsem prašičerejo in gospodarstvo (pogin prašičev, omejitev mednarodne trgovine z živalmi in mesom, gospodarska izguba za rejce in lovce) ter divje živali in lov (znatno zmanjšanje populacije divjih prašičev, omejitev ali popolna prepoved lova na nekaterih območjih).

Prepoznajte znake bolezni, preprečite širjenje in prijavite sumljive primere

Zgodnje prepoznavanje znakov bolezni, preprečevanje širjenja in prijava sumljivih primerov so ključnega pomena za obvladovanje APK. Kampanja je namenjena ozaveščanju in razumevanju znakov bolezni in ukrepov za preprečevanje širjenja v vseh 18 državah. Ciljna skupina so tisti, ki so v rednem stiku z domačimi in divjimi prašiči, zlasti prašičerejci. Kampanja se bo izvajala s pomočjo lokalnih veterinarskih organizacij, kmetijskih organizacij, lovskih društev, mejne policije in drugih ustreznih organov.

Nikolaus Kriz, vodja enote za zdravje živali in rastlin EFSA, je dejal: „EFSA je znanstvena organizacija, odgovorna za pripravo ocen stanja in priporočil državam, ki jih ogroža afriška prašičja kuga, da lahko pravočasno zaščitijo živali in gospodarstvo.“

„V lanskem letu smo se odločili, da znanost prenesemo na teren in pokažemo, da se agencija EFSA res zavzema za rejce in druge, ki živijo v senci te grozne bolezni. Kampanja je bila v prvi skupini držav dobro sprejeta, zdaj pa nadaljujemo pot po terenu z našim sporočilom: Odkrivajte, preprečujte in poročajte.“

Kampanja dopolnjuje ukrepe, ki jih za izkoreninjenje APK v Evropi že izvajajo Evropska komisija in druge mednarodne organizacije ter države same.

Več o kampanji preberite na spletnem mestu www.efsa.europa.eu/StopASF.

EFSA tudi v Sloveniji pričenja s kampanjo ozaveščanja o afriški prašičji kugi

lukam — Mon, 05 Oct 2020 13:46:59 +0000

EFSA tudi v Sloveniji pričenja s kampanjo ozaveščanja o afriški prašičji kugi lukam Pon, 10/05/2020 - 15:46 Klinika za prežvekovalce in prašiče EFSA APK Afriška prašičja kuga Aktualno Klinika Strokovno

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) pričenja s kampanjo namenjeno ozaveščanju in zaustavljanju širjenja afriške prašičje kuge v jugovzhodni Evropi.

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) pričenja s kampanjo namenjeno ozaveščanju in zaustavljanju širjenja afriške prašičje kuge v jugovzhodni Evropi. Afriška prašičja kuga je izredno nalezljiva bolezen, ki prizadene domače in divje prašiče in povzroča znatno gospodarsko škodo. V Sloveniji zaenkrat še nimamo primera bolezni, zato je namen kampanje ozaveščanje o bolezni in pravočasno sprejetje primernih varnostnih ukrepov za zaščito slovenske prašičereje.

Afriška prašičja kuga (APK) je virusna bolezen, ki prizadene domače in divje prašiče. Čeprav ni nevarna za ljudi, je lahko smrtonosna za prašiče in ima resne družbeno-ekonomske posledice za prizadete države. Med letom 2016 in junijem 2020 je afriški prašičji kugi v Evropi podleglo 1,3 milijona prašičev. Glede na podatke iz Sistema EU za poročanje in obveščanje o boleznih živali (ADNS), v Sloveniji še nismo zabeležili pojava bolezni, vendar upoštevajoč razširjenost po Evropi obstaja tveganje, da se bolezen pojavi tudi pri nas, zato je pomembno, da sprejmemo primerne varnostne ukrepe za zaščito slovenske prašičereje.

Za bolezen ni cepiva, ključni so preventivni ukrepi

Trenutno za afriško prašičjo kugo ne poznamo cepiva, zato imajo pri zajezitvi bolezni ključno vlogo skupine in posamezniki, ki so v rednih stikih z domačimi ali divjimi prašiči. Najpogostejši prenašalec poleg okuženih domačih in divjih prašičev je človek, ki lahko virus nezavedno prenaša z okuženo obleko, obutvijo, opremo, mesnimi izdelki, prevoznimi sredstvi iz okuženih držav … Za zajezitev smrtonosne bolezni je pomembno pravočasno odkrivanje, preprečevanje in poročanje o sumljivih primerih. Z rednim čiščenjem opreme, preprečevanjem stikov z divjimi prašiči in prepoznavanjem znakov bolezni lahko lovci, rejci in veterinarji ključno prispevajo k preprečitvi širjenja bolezni.

Območja, okužena z afriško prašičjo kugo, trpijo znatne finančne izgube, predvsem zaradi omejitev trgovanja ter izvoza mesa in živali, edini način izkoreninjenja bolezni pa je množični zakol rejenih prašičev na prizadetem območju. Poleg prašičereje in gospodarstva pojav bolezni vpliva tudi na divje živali in lov. Zaradi afriške prašičje kuge se populacije divjih prašičev občutno zmanjšajo ali celo izginejo, država pa se lahko odloči tudi za omejitev ali popolno prepoved lova na okuženih območjih.

Evropska agencija za varnost hrane s kampanjo ozaveščanja o afriški prašičji kugi

Da bi zajezila širjenje afriške prašičje kuge po Evropi, je Evropska agencija za varnost hrane v državah Jugovzhodne Evrope pričela s kampanjo z naslovom »Ustavite afriško prašičjo kugo«. Poleg Slovenije so vanjo vključene še Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Kosovo*, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija. Gre za države, ki po podatkih EFSA iz 2019, zaradi bližine državam že izpostavljenim afriški prašičji kugi, sodijo v tako imenovano »zaskrbljujočo regijo«. V ta namen je pripravila nabor informativnih gradiv, s katerimi bo o bolezni obveščala ključne deležnike vseh devetih držav. Kampanja dopolnjuje prizadevanja Evropske komisije in drugih mednarodnih organizacij za izkoreninjenje bolezni v Evropi.

Več o afriški prašičji kugi preberite na spletni strani kampanje.

* Ta določitev ne posega v stališča glede statusa in je v skladu z Resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča (ICJ) o razglasitvi neodvisnosti Kosova

Brezplačno testiranje prašičev na okužbo z virusom influence

lukam — Wed, 09 Sep 2020 10:34:54 +0000

Brezplačno testiranje prašičev na okužbo z virusom influence lukam Sre, 09/09/2020 - 12:34 Klinika za prežvekovalce in prašiče Prašiči brezplačno testiranje influenca Aktualno

Na Veterinarski fakulteti izvajamo študijo v okviru projekta CRP V4-1803 z naslovom Detekcija virusov influence tipa A v okoljskih vzorcih, krmi in nastilju ter priprava algoritma za diagnostiko influence pri prašičih, katerega nosilka je dr. Brigita Slavec.

V okviru projekta bi vam radi ponudili možnost brezplačnega testiranja prašičev na okužbo z virusom influence.

V primeru, da bi v rejah prašičev ugotovili pojavljanje povišane telesne temperature in respiratorne motnje, vas pozivamo, da odvzamete nosne brise obolelih prašičev in bris hlevskih površin, to je bris krmilnika, napajalnika ter ograje boksa, ki se jo prašiči najbolj dotikajo (en bris za vse površine istega hleva). Za vzorčenje lahko uporabite suhe bombažne brise, ali brise iz umetnih vlaken. Prosimo, če brise označite in shranite na hladno ter jih pošljete na Veterinarsko fakulteto, Cesta v mestni log 47 na Inštitut za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce in sicer dr. Brigiti Slavec ali jih oddate na regionalnih enotah NVI z označenim naslovom: za Inštitut za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce (dr. Brigita Slavec).

Če bi potrebovali vatenke za odvzem suhih brisov, jih lahko dobite pri dr. Brigiti Slavec oz. sporočite, da vam jih pošljemo po pošti. Prosimo, če ob pošiljanju vzorcev izpolnite spremni dopis in označite vzorce. Vzorce bomo brezplačno pregledali z molekularno metodo PCR na prisotnost nukleinske kisline virusa influence in vam sporočili rezultate.

Za morebitna vprašanje se lahko obrnete bodisi na dr. Brigito Slavec (brigita.slavec@vf.uni-lj.si; 01 477 9240) ali na dr. Marino Štukelj (marina.stukelj@vf.uni-lj.si; 01 477 9206).

navodila_za_odvzem_nosnih_brisov.doc (45,0 KB)

spremni_dopis_za_posiljanje_vzorcev.doc (31,0 KB)