Naravna okužba s SARS-CoV-2 pri belem dihurju v Sloveniji

lukam — Thu, 26 Aug 2021 12:04:54 +0000

Naravna okužba s SARS-CoV-2 pri belem dihurju v Sloveniji lukam Čet, 08/26/2021 - 14:04 Inštitut za perutnino ptice male sesalce in plazilce dihur SARS-CoV-2 Koronavirus Raziskovanje

V članku smo opisali naravno okužbo z novim korona virusom SARS-CoV-2 pri belem dihurju (Mustela putorius furo) v Sloveniji.

V članku smo opisali naravno okužbo z novim korona virusom SARS-CoV-2 pri belem dihurju (Mustela putorius furo) v Sloveniji.

Beli dihur se je okužil v gospodinjstvu, kjer je bil lastnik pozitiven na omenjen virus. Po okužbi je dihur resno zbolel, imel je pljučnico in hud gastroenteritis. Po intenzivnem zdravljenju s tekočinsko terapijo, antibiotiki, antiemetiki, antacidi in kortikosteroidi si je popolnoma opomogel.

Pri dihurju smo okužbo s SARS-CoV-2 potrdili z molekularnimi preiskavami ter z dokazom specifičnih protiteles v serumu 19 dan po okužbi. S primerjavo genomov SARS-CoV-2 pri belem dihurju in pri lastniku smo ugotovili razlike v samo dveh nukleotidih, nobena sprememba ni bila prisotna na genu za beljakovino S.

Z našo raziskavo smo ugotovili, da se beli dihur lahko naravno okuži s SARS-CoV-2 in da lahko zboli za resno, življenjsko ogrožajočo boleznijo. Potrebno je, da se okužba ugotovi čim prej, saj s tem preprečimo morebitno nadaljnje širjenje virusa na druge živali in človeka.

Avtorji: Jožko Račnik, Ana Kočevar, Brigita Slavec, Miša Korva, Katarina Resman Rus, Samo Zakotnik, Tomaž Mark Zorec, Mario Poljak, Milan Matko, Olga Zorman Rojs in Tatjana Avšič Županc.

Raziskava in objava je nastala v sodelovanju Veterinarske Bolnišnice Toplica, Topolšica & Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinske fakultete, Univerze v Ljubljani & Inštituta za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce, Veterinarske fakultete, Univerze v Ljubljani.

Članek z naslovom »Transmission of SARS-CoV-2 from Human to Domestic Ferret« je bil objavljen v septembrski izdaji 2021 revije Emerging Infectious Diseases (IF za leto 2020 = 6.883)

Kaj naredimo s ptičjimi mladiči, ki jih najdemo izven gnezda?

lukam — Tue, 04 Jun 2019 08:26:29 +0000

Kaj naredimo s ptičjimi mladiči, ki jih najdemo izven gnezda? lukam Tor, 06/04/2019 - 10:26 Inštitut za perutnino ptice male sesalce in plazilce Ptičji mladiči Aktualno Dobrobit

Pomlad se počasi poslavlja in prihaja poletje, čeprav je vreme še precej »aprilsko«. Za številne ptice je to hkrati čas, ko prvi mladiči zapustijo varno zavetje gnezda in se podajo vširni svet. Zmeraj pa ne gre vse po načrtih in mnogi mladički se znajdejo v težavah. Včasih jim lahko pomagamo, največkrat pa je najbolje, da jih prepustimo skrbnim staršem.

Author: Slovenian Bird Watching and Research Society (DOPPS – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije)

Pomlad se počasi poslavlja in prihaja poletje, čeprav je vreme še precej »aprilsko«. Za številne ptice je to hkrati čas, ko prvi mladiči zapustijo varno zavetje gnezda in se podajo v širni svet. Zmeraj pa ne gre vse po načrtih in mnogi mladički se znajdejo v težavah. Včasih jim lahko pomagamo, največkrat pa je najbolje, da jih prepustimo skrbnim staršem.

Manjše ptice pevke, kot na primer velika sinica, domači vrabec, kos ali škorec spletejo gnezdo, kamor samica znese večje število jajc. Po približno dveh tednih valjenja se iz njih izvalijo mladički, za katere starša skrbita približno tri tedne. Velikokrat se zgodi, da gnezdo za številčen zarod postane premajhno in mladički poskačejo iz gnezda kak dan ali dva prej. Če jih najdemo smo zmerom postavljeni pred dilemo, jim pomagat ali ne?

V večini primerom, ki jih zabeležimo je odgovor NE. Starši mladičev so blizu in bodo zanje skrbeli tudi zunaj gnezda. Vendar kako prepoznamo znake, ko mladiči potrebujejo našo pomoč?

Mladičkom pomagamo takrat, ko so vidno poškodovani ali kadar sumimo, da so jih starši zapustili. To lahko z veliko zagotovostjo sklepamo, kadar jih več kot uro ne obiščejo. Če so mladički izpostavljeni kakšni nevarnosti (mačka, pes, promet), vendar so starši blizu, jih lahko umaknemo v zavetje grma ali drevesa ali pa jih vrnemo v gnezdo, če tega najdemo in je dostopno (hkrati pazimo na lastno varnost).

Če najdemo poškodovano ali zapuščeno ptico se obrnemo na za to pooblaščeno ustanovo. V Sloveniji je to Zatočišče za živali prosto živečih vrst, Glavni trg 7, 2366 Muta (02 876 12 85 ali 041 518 939).

Ptic dolgoročno ne hranite in jih ne oskrbujte.

Dodatne informacije lahko dobite tudi na Inštitutu za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce, Veterinarska fakulteta (kontaktna številka: 01 4779 251).

Vir: DOPPS – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

Institute of Poultry Birds Small Mammals and Reptiles

Naravna okužba s SARS-CoV-2 pri belem dihurju v Sloveniji

Kaj naredimo s ptičjimi mladiči, ki jih najdemo izven gnezda?