Small Animal Clinic

Odnos slovenskih veterinarjev do bolečine pri psih in mačkah

lukam — Mon, 29 Mar 2021 07:20:09 +0000

Odnos slovenskih veterinarjev do bolečine pri psih in mačkah lukam Pon, 03/29/2021 - 09:20 Klinika za male živali Analgezija mačke psi anketa Dobrobit Raziskovanje

Anketna študija - kako slovenski veterinarji prepoznajo in odpravljajo bolečino pri psih in mačkah.

Namen študije je bil ugotoviti, kako slovenski veterinarji prepoznajo in odpravljajo bolečino pri psih in mačkah in te informacije primerjati s poročili iz drugih držav. V ta namen smo pripravili anonimno spletno anketo. Vprašanja so se nanašala na demografske podatke, samoevalvacijo pridobljenega in trenutnega znanja, odnos do bolečine in vrednotenje dejanskega znanja, oceno kronične in akutne bolečine in bolečine zaradi kirurškega posega ali bolezenskega stanja ter uporabo analgetikov.

Od 680 registriranih članov Veterinarske zbornice Slovenije je anketo v celoti izpolnilo 73 veterinarjev. Največ anketirancev je bilo žensk (71,2%), ki so zaposlene v mali (60,3%) ali mešani (21,9%) veterinarski praksi. Anketiranci, ki so diplomirali kasneje, so bolje ocenili znanje, ki so ga pridobili med dodiplomskim študijem in trenutno znanje o bolečini pri psih in mačkah. Pri mačkah so bili znaki akutne bolečine ocenjeni z višjo oceno kot pri psih. Anketiranke so kronično bolečino pri psih ocenile z višjo oceno kot moški. Psi so pri kirurških posegih ali bolečih zdravstvenih stanjih prejeli višje ocene za bolečino kot mačke. Najpogosteje uporabljena nesteroidna analgetika pri psih in mačkah sta bila meloksikam in karprofen, butorfanol pa je bil najpogosteje uporabljen opioid. Na izbiro nesteroidnih analgetikov so vplivali mnenje o učinkovitosti in protivnetnem učinku zdravila ter izkušnje z uporabo. Na uporabo opioidov so vplivale izkušnje z uporabo in mnenje o učinkovitost zdravila. Slovenski veterinarji, ki so sodelovali v anketni raziskavi, se, tako kot v drugih evropskih državah, zavedajo pomena obvladovanja bolečine. Kljub temu obstajajo negotovosti pri multimodalnem pristopu k obvladovanju bolečine in pri prepoznavanju in odpravljanju bolečine pri mačkah.

Avtorji se zahvaljujejo študentkam Lani Jurman, Anji Kalin, Maticu Mrzdovniku, Lari Ravnik, Evi Regoršek, Lauri Vlaj in Anji Zidar, ki so pomagali pri oblikovanju vprašalnika. Zahvaljujemo se tudi Sari Belak Bučar iz Genere SI, članici skupine Dechra Pharmaceuticals PLC, za pomoč pri oblikovanju vprašalnika in Aniti Kermavnar z Veterinarske zbornice Slovenije, ki je dovolila uporabo Državnega veterinarskega registra in pomagala pri distribuciji ankete.

Raziskavo so finančno podprli Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska Unija iz Evropskega socialnega sklada v okviru programa Po kreativni poti do znanja 2017 - 2020 ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru programske skupine P4-0053.

Avtorji: Katerina Tomsič, Kristina Rakinić, Cvetka Sokolov, Alenka Seliškar.

Znanstveni članek je bil objavljen v mednarodno priznani reviji Veterinary anaesthesia and analgesia.

Farmakokinetika karprofena pri anesteziranih prašičih

lukam — Fri, 05 Feb 2021 08:24:25 +0000

Farmakokinetika karprofena pri anesteziranih prašičih lukam Pet, 02/05/2021 - 09:24 Klinika za male živali Karprofen Farmakokinetika Prašiči Raziskovanje

Prašič je pogost raziskovalni model v translacijski medicini. Z vidika dobrobiti živali in glede na število prašičev, ki se jih uporablja v ta namen po vsem svetu, je presenetljivo, da še ni bila objavljena farmakokinetika nesteroidnega protivnetnega zdravila karprofen pri prašiču.

Proučevali smo farmakokinetiko karprofena po enkratnem intravenskem in več oralnih odmerkih pri prašičih, pri katerih smo izvedli elektroporacijo trebušne slinavke. Karprofen se je hitro porazdelil, izločanje pa je bilo počasnejše. Volumen porazdelitve je bil majhen, pretežno zaradi zanemarljive porazdelitve iz plazme v druga tkiva.

Prašiči po posegu niso kazali nobenih znakov bolečine ali neugodja. Ker smo kot sestavni del anestezijskega protokola in analgezije uporabili tudi druge analgetike, nismo mogli ovrednotiti analgetičnega učinka karprofena samega.

Urednica revije Veterinary Anaesthesia and Analgesia je uvrstila članek v urednikov izbor za leto 2021, na kar smo še posebej ponosni.

Avtorji: Maša Bošnjak, Mojca Kržan, Urša Lampreht Tratar, Jožica Dolenc, Maja Čemažar, Alenka Seliškar

Raziskava in objava članka je bila omogočena s strani raziskovalnih programov P4-0053, P4-0092, P3-0003 in P3-0067 Javne agencije RS za raziskovalno dejavnost. Članek je bil v angleščini objavljen januarja 2021 v mednarodno priznani reviji Veterinary Anaesthesia and Analgesia

Zdravljenje tumorjev ustne votline psov in mačk z metodami elektroporacije

lukam — Fri, 23 Oct 2020 08:47:28 +0000

Zdravljenje tumorjev ustne votline psov in mačk z metodami elektroporacije lukam Pet, 10/23/2020 - 10:47 Klinika za male živali elektroporacija elektrokemoterapija genski elektroprenos tumorji ustne votline psi mačke Raziskovanje

Uporaba metod elektroporacije v oralni in maksilofacialni onkologiji malih živali.

Tumorji ustne votline so pri zlasti psih in, žal, redkeje pri mačkah ozdravljivi, če jih diagnosticiramo zgodaj in ustrezno intenzivno zdravimo. V večini primerov najboljši izid še vedno dosežemo z agresivnim kirurškim zdravljenjem. Če je tumor večji ali je zaradi lokacije njegov izrez z ustreznim robom zdravega tkiva nemogoč, lahko kirurški poseg kombiniramo z drugimi vrstami zdravljenj, tudi z elektrokemoterapijo ali genskim elektroprenosom.

Elektroporacija je metoda, pri kateri uporabimo električne pulze za povečanje prepustnosti celične membrane. Tako omogočimo prehod želenih molekul skozi membrano; elektrokemoterapijo uporabljamo za vnos kemoterapevtikov v tumorske celice, pri genskem elektroprenosu pa v celice vnašamo plazmidno DNA z zapisom za določen terapevtski gen. Obe metodi zdravljenja sta se izkazali za varni in učinkoviti pri zdravljenju določenih kožnih in podkožnih tumorjev pri psih in mačkah, vse bolj pa se uporabljata tudi pri zdravljenju novotvorb ustne votline. Uporabljamo ju predvsem takrat, ko skrbniki živali zavrnejo agresivno kirurško zdravljenje in/ali obsevanje, saj z zdravljenjem dosežemo dober lokalni odziv, podaljšamo čas preživetja in omogočimo živalim kakovostno življenje. V članku smo povzeli vse dosedanje raziskave, ki opisujejo uporabo metod, ki temeljijo na elektroporaciji, pri zdravljenju tumorjev ustne votline psov in mačk.

Na Kliniki za male živali Veterinarske fakultete opisane metode že več let uporabljamo pri zdravljenju psov in mačk z rakavimi obolenji. Tako našim pacientom omogočamo raznolike pristope pri zdravljenju rakavih obolenj in obenem prispevamo k razvoju teh tehnik tudi v svetu. Če je vaša žival zbolela za rakom, vas vabimo, da nas povprašate tudi o možnostih zdravljenja z metodami elektroporacije, saj v sklopu novo pridobljenega raziskovalnega projekta “Spremljanje kliničnega in imunskega odgovora za izboljšanje zdravljenja spontanih perifernih tumorjev psov s kombinacijo elektrokemoterapije in genskega elektrotransferja IL-12” ta zdravljenja še naprej izboljšujemo z namenom optimalne oskrbe naših pacientov.

Celoten članek je objavljen v Frontiers in Veterinary Science.

Avtorji

doc. dr. Ana Nemec¹, Nina Milevoj¹, dr. Urša Lampreht Tratar², prof. dr. Gregor Serša², prof. dr. Maja Čemažar², prof. dr. Nataša Tozon¹

¹ Klinika za male živali, Veterinarska fakulteta
² Oddelek za eksperimentalno onkologijo, Onkološki inštitut Ljubljana

Anestezija in oksidativni stres pri psih z degeneracijo mitralne zaklopke

lukam — Fri, 23 Oct 2020 08:05:03 +0000

Anestezija in oksidativni stres pri psih z degeneracijo mitralne zaklopke lukam Pet, 10/23/2020 - 10:05 Klinika za male živali : anestezija miksomatozna degeneracija mitralne zaklopke oksidativni stres pes propofol sevofluran Raziskovanje

Vpliv anestezije s propofolom in sevofluranom na oksidativni stres pri psih z miksomatozno degeneracijo mitralne zaklopke.

V okviru doktorske disertacije Katerine Tomsič smo proučevali, ali anestezija s propofolom, ki naj bi deloval antioksidativno, povzroči manjši oksidativni stres kot anestezija s propofolom in sevofluranom pri psih, pri katerih je oksidativni stres prisoten zaradi miksomatozne degeneracije mitralne zaklopke (MDMZ). Ugotovili smo, da je anestezija s propofolom in sevofluranom povzročila povečan oksidativni stres pri psih z MDMZ v primerjavi s kardiološko zdravimi psi, vendar oba anestezijska protokola lahko enako varno uporabimo pri psih v zgodnji fazi MDMZ.

Izsledke raziskave smo objavili v dveh mednarodno priznanih revijah:

V klinični praksi se pogosto srečamo s psi z boleznijo srca, pri katerih je potrebno opraviti poseg v splošni anesteziji. Najpogostejša pridobljena bolezen srca pri psih je miksomatozna degeneracija mitralne zaklopke (MDMZ), pri kateri zaradi degenerativnih sprememb lističev mitralne zaklopke le-ta ne tesni in zato pri poslušanju srca s stetoskopom slišimo šum. Pri anesteziji psov z MDMZ se pogosto uporablja kombinacija intravenskega anestetika propofola za uvod v anestezijo in hlapnega anestetika sevoflurana za vzdrževanje anestezije. Prednost uporabe sevoflurana za vzdrževanje anestezije je hitro prebujanje po posegu. V primerjavi s sevofluranom se propofol počasneje presnavlja, vendar omogoča hitrejši in mirnejši uvod v anestezijo. Presnova anestetikov, spremembe v prekrvitvi in oksigenaciji tkiv med anestezijo ter kirurška travma pospešijo nastajanje reaktivnih kisikovih zvrsti (RKZ). To so zelo reaktivni, nestabilni prosti radikali in reaktivne kisikove spojine, ki reagirajo in poškodujejo biološko pomembne molekule, kot so lipidi celičnih membran, DNA, beljakovine in ogljikovi hidrati. V fizioloških pogojih so RKZ v ravnotežju z antioksidativnimi obrambnimi mehanizmi, vendar se to ravnotežje lahko poruši, kar vodi v stanje oksidativnega stresa. Pri psih z MDMZ je, tako kot pri ljudeh s srčnim obolenjem, ravnovesje med RKZ in antioksidanti že porušeno, zato lahko dodatni oksidativni stres zaradi posega v splošni anesteziji prispeva k poslabšanju srčne funkcije. Izbira anestetikov je zelo pomembna, saj se njihov učinek na oksidativni stres razlikuje. Propofol vsebuje fenolno hidroksilno skupino, podobno kot vitamin E, ki ščiti celične membrane pred lipidno peroksidacijo, medtem ko naj bi sevofluran pospešil nastajanje RKZ.

V raziskavo smo vključili 30 lastniških psov s parodontalno boleznijo, pri katerih smo opravili stomatološki poseg v splošni anesteziji. Dvanajst psov brez MDMZ in 8 psov z MDMZ smo anestezirali s propofolom in sevofluranom, 10 psov z MDMZ pa samo s propofolom. Oksidativni stres smo vrednotili z določanjem izbranih pokazateljev oksidativnega stresa, in sicer vitamina E, encimov glutation peroksidaze (GPX) in superoksidne dismutaze (SOD), antioksidativne kapacitete v vodi topnih antioksidantov (ACW) in antioksidativne kapacitete v maščobi topnih antioksidantov (ACL) ter produkta lipidne peroksidacije malondialdehida (MDA).

Rezultati raziskave so privedli do sledečih zaključkov:

Anestezija s propofolom in sevofluranom povzroči večji obseg oksidativnega stresa pri psih z MDMZ v primerjavi s tistimi brez MDMZ.
Anestezija s propofolom ne povzroči manjšega obsega oksidativnega stresa v primerjavi z anestezijo s propofolom in sevofluranom pri psih z MDMZ, kar pomeni, da kljub antioksidativnemu delovanju propofola, le-ta ni dovolj močan, da bi kljuboval povečanemu nastajanju RKZ med anestezijo.
Antioksidativni odgovor na povečano nastajanje RKZ med anestezijo se razlikuje pri anesteziji s propofolom v primerjavi z anestezijo s propofolom in sevofluranom pri psih z MDMZ. Vrednosti ACW so bile značilno višje eno uro po uvodu v anestezijo pri psih, ki so bili anestezirani s propofolom, v primerjavi s psi, ki so bili anestezirani s kombinacijo propofola in sevoflurana, kar bi lahko pripisali antioksidativnemu delovanju propofola.
Anestezijo s propofolom ali anestezijo s propofolom in sevofluranom lahko s stališča vpliva na oksidativni stres enako varno uporabimo pri psih z MDMZ.
Izsledki raziskave bodo pripomogli k boljšemu razumevanju mehanizmov vpliva anestezije na organske sisteme pri psih ter k izboljšanju smernic pri izbiri in anestezijskih protokolov pri psih z MDMZ.

Avtorica doktorske študije Katerina Tomsič je raziskavo opravila pod mentorstvom izr. prof. dr. Alenke Seliškar in somentorstvom izr. prof. dr. Alenke Nemec Svete.

Avtorica doktorske študije se zahvaljuje vsem sodelujočim v raziskavi. Posebna zahvala gre tudi lastnikom psov, ki so se odločili za sodelovanje v študiji.

Avtorji

Katerina Tomsič, Univerza v Ljubljani Veterinarska fakulteta
Alenka Seliškar, Univerza v Ljubljani Veterinarska fakulteta
Alenka Nemec Svete, Univerza v Ljubljani Veterinarska fakulteta
Ana Nemec, Univerza v Ljubljani Veterinarska fakulteta
Aleksandra Domanjko Petrič, Univerza v Ljubljani Veterinarska fakulteta
Tatjana Pirman, Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta
Vida Rezar, Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta
Tomaž Vovk, Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo

Klinična študija: koencim Q10 in srčne zaklopke pri psih

lukam — Sun, 03 Feb 2019 20:11:39 +0000

Klinična študija: koencim Q10 in srčne zaklopke pri psih lukam Ned, 02/03/2019 - 21:11 Klinika za male živali Klinična študija koencim Q10 srčna zaklopka pes Klinika

Vabimo lastnike, katerih psi se zdravijo zaradi srčnega popuščanja, da se udeležite raziskave, s katero želimo proučiti vpliv koencima Q10 kot dodatka k prehrani na potek zdravljenja psov z degenerativno boleznijo zaklopk.

V kolikor se boste odločili za sodelovanje vas vabimo, da pripeljete svojega psa na brezplačen pregled, ki bo vključeval tudi laboratorijske preiskave. V okviru 3-tedenske raziskave boste 2 tedna dajali vašemu psu prehranski dodatek, ki ga boste prejeli pri nas brezplačno ob prvem pregledu. V času raziskave bomo vašemu psu štirikrat odvzeli majhno količino krvi.

Zainteresirane lastnike prosimo, da nam pišete na mail: druzhaevanatalia@gmail.com z oznako “Za raziskavo koencim Q10”. V sporočilu navedite osnovne podatke lastnika in psa (ter zdravila, ki jih dobiva) in vašo telefonsko številko (lahko določite uro, ko vas lahko pokličemo).
Pokličete nas lahko tudi vsak delovni dan med 9. in 15. uro na telefon 01/4779315 (kardiološka ambulanta Klinike za male živali).

Raziskava se izvaja v kardiološki ambulanti na Kliniki za male živali pod vodstvom izr. prof. dr. Aleksandre Domanjko Petrič ter izr. prof. dr. Alenke Nemec Svete.

Nova mobilna številka dežurne službe

lukam — Fri, 04 Jan 2019 11:02:07 +0000

Nova mobilna številka dežurne službe lukam Pet, 01/04/2019 - 12:02 Klinika za male živali dežurstvo 24 ur KMŽ male živali Klinika

Obveščamo vas, da smo zaradi dostopnejše komunikacije aktivirali novo, brezplačno telefonsko številko, ki bo aktivna v času dežurne službe na Kliniki za male živali.

Obveščamo vas, da smo zaradi dostopnejše komunikacije aktivirali novo, brezplačno telefonsko številko, ki bo aktivna v času dežurne službe na Kliniki za male živali, to je med delavniki od 19.30. ure zvečer do 8. ure zjutraj, v soboto od 14. ure dalje ter ob nedeljah in praznikih.

V nujnih primerih pokličite na številko +386 (0)30 716 190.

Izven dežurnega obdobja se poslužujte centralne številke +386 (0)1 4779 277.

FECAVA - Evropsko združenje veterinarjev za male živali

lukam — Sun, 03 Feb 2019 19:35:27 +0000

FECAVA - Evropsko združenje veterinarjev za male živali lukam Ned, 02/03/2019 - 20:35 FECAVA male živali Klinika

FECAVA (Federation of European Companion Animal Veterinary Associations) je organizacija, ki skrbi za razvoj veterinarske stroke ter povezuje veterinarje za male živali znotraj Evrope. Njen cilj je nenehen napredek v skrbi za zdravje malih živali, krepitev vezi med človekom in živaljo ter izboljšava koncepta 'Eno zdravje (One Health).

Svoje cilje dosega s projekti za razvoj veterinarske stroke, povezovanjem z relevantnimi organizacijami in spodbujanjem sodelovanja med evropskimi veterinarji.

1. poster: Čiste roke rešujejo življenja (PDF).

FECAVA je bila uradno ustanovljena 12. maja 1990. Začetniki so se odločili, da bodo izdajali tudi svoje glasilo - prvi EJCAP (European Journal of Companion Animal Practice) je bil izdan leta 1990; od leta 2012 EJCAP izhaja kot internetna izdaja štirikrat letno.
FECAVA enkrat letno organizira kongres - prvi EuroCongress se je odvil leta 1994 v Parizu. Pod njenim okriljem je nastal VetCEE (Veterinary Continous Education), ki skrbi za nenehno izobraževanje na področju veterine malih živali. FECAVA se vključuje tudi v projekte protimikrobne rezistence, akcije proti ilegalnim trgovanjem s pasjimi mladiči, preventivo pred pasjimi ugrizi, družbene in ekonomske vrednosti družnih živali, vprašanju potepuških psov itd.

Slovenija oziroma slovenska krovna organizacija, ki združuje veterinarje za male živali (SZVMŽ), je članica FECAV-e - posledično so FECAV-ini člani vsi veterinarji, ki so aktivni člani SZVMŽ-ja.

Znotraj FECAV-e so organizirane tudi delovne skupine iz različnih področij, ki seznanjajo veterinarsko javnost z najnovejšimi smernicami iz posameznih področij. Tako delovna skupina iz področja vektorsko prenosljivih bolezni (članica te skupine je tudi Asist. dr. Urška Ravnik Verbič) pri psih pripravlja pregled najpomembnejših vektorsko prenosljivih bolezni za pse v Evropi, najprej pa bomo na naši internetni strani predstavili posterje, ki jih je izdelala delovna skupina za higieno in so namenjeni osvetlitvi problema smotrne uporabe protimikrobnih zdravil in higiene na delovnem mestu.

2. poster: Ključna priporočila za higieno in nadzor nalezljivih bolezni v veterinarski ambulanti (PDF)

Prvi poster iz te serije prikazuje pravilno umivanje in razkuževanje rok pred kirurškimi posegi. Kirurgi so načeloma s pravili asepse zelo dobro seznanjeni, pomembno pa je, da znajo ta načela uporabiti tudi veterinarji, ki dnevno ne izvajajo kirurških posegov, saj lahko tudi v ambulantni in hospitalni obravnavi z nehigieno ogrozijo paciente, sebe in ne nazadnje lastnike živali. Prav tako je pomembno, da so z osnovami higiene seznanjeni in jih upoštevajo lastniki bolne živali, ker s tem zaščitijo sebe, člane družine in druge ljubljenčke v gospodinjstvu, hkrati pa pomembno vplivajo na izid zdravljenja obolele živali. V ta namen je FECAV-ina delovna skupina izdala drugi poster s priporočili za higieno in nadzor nalezljivih bolezni v veterinarski ambulanti.

Naslednjič bomo predstavili poster z nasveti za odgovorno uporabo protimikrobnih sredstev, do takrat pa - umivajte si roke! :-)

Brezplačni specialistični pregledi ustne votline in zob pri delovnih psih

lukam — Wed, 05 Jun 2019 10:01:54 +0000

Brezplačni specialistični pregledi ustne votline in zob pri delovnih psih lukam Sre, 06/05/2019 - 12:01 Klinika za male živali Klinika

Zdrava ustna votlina za odlične delovne rezultate - program brezplačnih specialističnih pregledov ustne votline in zob delovnih psov.

Picture: Mojca Trampuš, Šapa at work

Zdrava ustna votlina za odlične delovne rezultate - program brezplačnih specialističnih pregledov ustne votline in zob delovnih psov

Kot bi mignil je leto naokrog in čas je za preventivni pregled ustne votline in zob!

V mesecu juliju vas ponovno vabimo, da se s svojim psom ali psi vključite v program brezplačnih specialističnih pregledov ustne votline in zob. Program je namenjen psom, ki s svojim delom brezkompromisno služijo družbi – policijskim in vojaškim psom, psom vodnikom, reševalcem in terapevtom. Cilj programa je, da se tem živalim zagotovi zdravje zob in ustne votline. Bolezni zob in ustne votline namreč živali lahko povzročajo nelagodje in bolečino ter tako vplivajo na delovno sposobnost psa. Nekatere ustne bolezni pa so lahko tudi življenje ogrožajoče, predvsem če niso odkrite zgodaj.

Brezplačne preglede bo opravila specialistka veterinarske stomatologije, doc. dr. Ana Nemec, dr. vet. med., Dipl. AVDC, EVDC. Ob tem je potrebno omeniti, da je natančnost pregleda ustne votline psov v veliki meri odvisna od tega, koliko pes dovoli pregled ustne votline, ker pri pregledu živali ne bomo uporabili nikakršnih pomiril ali anestetikov. Po opravljenem pregledu bo vodnik in/ali lastnik živali obveščen o izvidu pregleda s predlaganim planom morebitne nadaljnje diagnostike in zdravljenja. Nadaljnja diagnostika in zdravljenje v sam program nista vključeni. Ob pregledu se bo specialistka veterinarske stomatologije z vami (lastnikom ali vodnikom delovnega psa) pogovorila tudi o pomenu in pravilnem izvajanju redne ustne higiene doma ter pomenu preventivnih pregledov.

Preglede bomo opravljali ob sredah v juliju 2019 med 16:00 in 17:30 na Kliniki za male živali (www.kmz.si) Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani (Cesta v Mestni Log 47, 1000 Ljubljana). Na pregled se naročite po e-pošti Ani Nemec na ana.nemec@vf.uni-lj.si ali telefonsko na recepciji Klinike (01/4779-277).

Veselimo se vašega obiska!

Anketa: uporaba kanabidiola (CBD) pri psih in mačkah

lukam — Mon, 06 May 2019 09:12:20 +0000

Anketa: uporaba kanabidiola (CBD) pri psih in mačkah lukam Pon, 05/06/2019 - 11:12 Klinika za male živali Klinična študija kanabidiol cbd anketa Raziskovanje

Vljudno vas vabimo, da izpolnite anketo o uporabi kanabidiola (CBD) pri psih in mačkah. Na Kliniki za male živali Veterinarske fakultete želimo raziskati možnost uporabe kanabinoidov pri zdravljenju nekaterih obolenj psov in mačk. Rezultati ankete nam bodo v pomoč pri snovanju nadaljnjih študij o uporabi CBD pri psih in mačkah.

Za izpolnjevanje ankete boste potrebovali približno 2 minuti. Anketa je anonimna. Podatki bodo obravnavani zaupno in uporabljeni za splošno analizo.

Povezava do ankete (kliknite tukaj)

Za izpolnjevanje se vam vnaprej zahvaljujemo. Za vprašanja se obrnite na: katerina.tomsic@vf.uni-lj.si.

Avtorji:
Prof. dr. Nataša Tozon, dr. vet. med., spec. med. psov in mačk, predstojnica,
Asist. dr. Katerina Tomsič, dr. vet. med.
Asist. Nina Milevoj, dr. vet. med.

Klinična študija: brahicefalične pasme psov

lukam — Mon, 06 May 2019 08:58:27 +0000

Klinična študija: brahicefalične pasme psov lukam Pon, 05/06/2019 - 10:58 Klinika za male živali brahicefalični sindrom Klinična študija Raziskovanje

Na Kliniki za male živali Veterinarske fakultete v Ljubljani poteka raziskava, v kateri ugotavljamo vpliv brahicefaličnega sindroma na razvoj obolenj srca. V raziskavo želimo vključiti skupino psov brahicefaličnih pasem (mops, francoski in angleški buldog, bostonski terier), ki imajo izražen brahicefalični sindrom.

Značilne težave psov z brahicefaličnim sindromom so:

glasno dihanje,
sikajoči in piskajoči šumi pri dihanju zaradi zožitev zgornjih dihalnih poti (stertor),
povečan napor ob vdihu,
hiter in otežen izdih,
težave pri spanju,
smrčanje,
pogosto davljenje (spahovanje),
težje požiranje,
bruhanje,
široka stoja sprednjih nog,
nezmožnost fizičnih naporov,
modrikavost sluznic (cianoza) in
izguba zavesti (kolaps).

Za skrbnike vključitev v študijo pomeni manjše finančno breme, saj bo morebitna operacija brezplačna, bremenili vas bodo le stroški anestezije in analgezije ter osnovne laboratorijske preiskave krvi. Vsi psi, vključeni v preiskavo, bodo deležni enakega postopka kot redni pacienti, za potrebe raziskave bomo odvzeli le nekaj več krvi, ki jo bomo dodatno analizirali.

V primeru, da bi želeli svojega brahicefaličnega psa vključiti v študijo, vas prosimo, da o tem po e-pošti vladimira.erjavec@vf.uni-lj.si ali telefonu 01/477-9292 obvestite doc. dr. Vladimira Erjavec. Z njo se boste dogovorili za točen termin kratkega pregleda na Kliniki za male živali, kjer bomo ugotovili, če ima vaš pes brahicefalični sindrom in potrebuje kirurško zdravljenje.

Hkrati želimo v raziskavo vključiti klinično zdrave pse omenjenih pasem, ki torej brahicefaličnega sindroma nimajo. Te živali bodo vključene v kontrolno skupino in jim bomo odvzeli vzorec krvi ter opravili številne analize, ki pa bodo za skrbnika psa popolnoma brezplačne.

V kontrolno skupino bo predvidoma vključenih 8-10 psov.

Avtor: doc. dr. Vladimira Erjavec