Covid-19 https://www.vf.uni-lj.si/ sl Cepljenje na cepilnih mestih UL https://www.vf.uni-lj.si/novice/cepljenje-na-cepilnih-mestih-ul <span class="field field--name-title field--type-string field--label-hidden">Cepljenje na cepilnih mestih UL</span> <span class="field field--name-uid field--type-entity-reference field--label-hidden"><span>lukam</span></span> <span class="field field--name-created field--type-created field--label-hidden">Sre, 09/22/2021 - 11:43</span> <a href="/taxonomy/term/44" hreflang="sl">Veterinarska fakulteta</a> <a href="/oznaka/sars-cov-2" hreflang="sl">SARS-CoV-2</a> <a href="/oznaka/covid-19" hreflang="sl">Covid-19</a> <a href="/oznaka/koronavirus" hreflang="sl">Koronavirus</a> <a href="/oznaka/cepljenje" hreflang="sl">cepljenje</a> <a href="/kategorija/izobrazevanje-0" hreflang="sl">Izobraževanje</a> <p>Univerza v Ljubljani skupaj z Zdravstvenim domom Ljubljana organizira cepilna mesta na oz. v bližini fakultet, akademij in študentskih naselij. Vse študentke in študente ter zaposlene, ki se za cepljenje še niste odločili, vabimo, da oktobra obiščete eno od naših cepilnih mest in s cepljenjem prispevate k varnemu začetku študijskega leta.</p> <div class="hub--mainImg"> <div class="mainImg--wrapper"> <div class="singleImg"> <div class="img"> <img loading="lazy" src="/sites/default/files/styles/780x440_galerija/public/images/gallery/UL21_cepimse_1920x1080_1b.png?h=d1cb525d&amp;itok=RZM32j86" width="780" height="440" alt="Cepljenje UL" class="image-style-_80x440-galerija" /> </div> <div class="title"> <p></p> </div> </div> </div> </div> <div class="content--intro"> <p> Univerza v Ljubljani skupaj z Zdravstvenim domom Ljubljana organizira cepilna mesta na oz. v bližini fakultet, akademij in študentskih naselij. Vse študentke in študente ter zaposlene, ki se za cepljenje še niste odločili, vabimo, da oktobra obiščete eno od naših cepilnih mest in s cepljenjem prispevate k varnemu začetku študijskega leta. </p> </div> <div class="hub--content content--paragraph"> <p>Na povezavi <a href="https://www.uni-lj.si/v_ospredju/2021090715551815/" target="_blank">tukaj</a> si lahko preberite nagovor rektorja prof. dr. Igorja Papiča in novoizvoljenega rektorja prof. dr. Gregorja Majdiča, v katerem pozivata k cepljenju študentk, študentov in zaposlenih.</p> <p>&nbsp;</p> <h5>Cepilna mesta UL</h5> <table border="1" cellpadding="1" cellspacing="1" style="width: 100%;"> <tbody> <tr> <td>Torek, 5. 10. 2021</td> <td> <h4>AŠKERČEVA,&nbsp;Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2</h4> </td> </tr> <tr> <td>Sreda, 6. 10. 2021</td> <td> <h4>BEŽIGRAD,&nbsp;Ekonomska fakulteta, Kardeljeva ploščad 17</h4> </td> </tr> <tr> <td>Četrtek, 7. 10. 2021</td> <td> <h4>ROŽNA DOLINA,&nbsp;Univerzitetna športna dvorana Rožna dolina, Svetčeva 11</h4> </td> </tr> </tbody> </table> <p><strong>Okvirne ure cepljenja na predvidenih lokacijah: 8.00–14.00</strong></p> <p><strong>Cepljenje bo potekalo s cepivom Pfizer.</strong></p> <p>Možno bo tudi cepljenje s 3., poživitvenim odmerkom za tiste, pri katerih je od 2. odmerka preteklo vaj 6 mesecev in bodo hkrati podpisali posebno izjavo. V navodilih proizvajalca cepiva namreč 3. odmerki niso definirani.</p> <p>&nbsp;</p> <h5>Prijava</h5> <p>Prijavite se prek enotne prijavnice: <a href="https://forms.office.com/r/cH0V5PjbzC" target="_blank">tukaj</a>.</p> <p>Na elektronski naslov, ki ga boste napisali v prijavnici, vam bomo posredovali točno uro in termin cepljenja na izbrani lokaciji.</p> <p>&nbsp;</p> <h5>(Strokovni) pogovori o cepljenju</h5> <p>Odlašate z odločitvijo za cepljenje, ker imate preveč vprašanj in premalo odgovorov? Vabljeni, da se nam pridružite na spletnih pogovorih, ki bodo potekali v ponedeljek in torek, 4. in 5. oktobra 2021.</p> </div> <div class="hub--content content--paragraph"> <p><iframe allow="accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture" allowfullscreen="" frameborder="0" height="100%" src="https://www.youtube.com/embed/y1eBt7zVBXY" title="YouTube video player" width="100%"></iframe></p> </div> <div class="hub--content content--paragraph"> <p><iframe allow="accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture" allowfullscreen="" frameborder="0" height="100%" src="https://www.youtube.com/embed/lPWb3IwY7q0" title="YouTube video player" width="100%"></iframe></p> </div> <img loading="lazy" src="/sites/default/files/images/pictures/UL21_cepimse_1920x1080_1b.png" width="1920" height="1080" alt="" /> Wed, 22 Sep 2021 09:43:47 +0000 lukam 450 at https://www.vf.uni-lj.si Prvo cepljenje živali proti COVID-19 https://www.vf.uni-lj.si/novice/prvo-cepljenje-zivali-proti-covid-19 <span class="field field--name-title field--type-string field--label-hidden">Prvo cepljenje živali proti COVID-19</span> <span class="field field--name-uid field--type-entity-reference field--label-hidden"><span>lukam</span></span> <span class="field field--name-created field--type-created field--label-hidden">Čet, 04/01/2021 - 15:44</span> <a href="/taxonomy/term/44" hreflang="sl">Veterinarska fakulteta</a> <a href="/oznaka/koronavirus" hreflang="sl">Koronavirus</a> <a href="/oznaka/covid-19" hreflang="sl">Covid-19</a> <a href="/oznaka/covid-19-0" hreflang="sl">COVID 19</a> <a href="/oznaka/sars-cov-2" hreflang="sl">SARS-CoV-2</a> <a href="/oznaka/orangutan" hreflang="sl">Orangutan</a> <a href="/oznaka/cepljenje-zivali" hreflang="sl">Cepljenje živali</a> <a href="/kategorija/aktualno" hreflang="sl">Aktualno</a> <p>Orangutanka imenovana Karen in trije drugi orangutani ter pet bonobov so v živalskem vrtu v San Diegu v ZDA februarja prejeli po dva odmerka eksperimentalnega cepiva proti COVID-19, namenjenega za živali, ki ga je razvilo farmacevtsko podjetje z veterinarskega področja.</p> <div class="hub--mainImg"> <div class="mainImg--wrapper"> <div class="singleImg"> <div class="img"> <img loading="lazy" src="/sites/default/files/styles/780x440_galerija/public/images/gallery/Orangutan_COVID.jpg?h=a474502d&amp;itok=4zfWpokl" width="780" height="440" alt="Orangutan" class="image-style-_80x440-galerija" /> </div> <div class="title"> <p></p> </div> </div> </div> </div> <div class="content--intro"> <p> Orangutanka imenovana Karen in trije drugi orangutani ter pet bonobov so v živalskem vrtu v San Diegu v ZDA februarja prejeli po dva odmerka eksperimentalnega cepiva proti COVID-19, namenjenega za živali, ki ga je razvilo farmacevtsko podjetje z veterinarskega področja. </p> </div> <div class="hub--content content--paragraph"> <p>Tako se je Karen, prva opica na svetu, ki je bila leta 1994 operirana na odprtem srcu, znova vpisala v zgodovino: je ena prvih velikih opic, ki je bila cepljena proti COVID-19.</p> <p>Odločitev za eksperimentalno cepljenje orangutanov in bonobov temelji na predhodni okužbi tropa osmih goril s SARS-CoV-2, o kateri smo že poročali (<a data-entity-substitution="canonical" data-entity-type="node" data-entity-uuid="1ede9f78-8f41-4442-a11d-058ba93eb60b" href="/node/345">povezava</a>). Pri cepljenih opicah niso opazili neželenih učinkov in vse živali se dobro počutijo. Živalim so že odvzeli kri, v kateri bodo preverili prisotnost protiteles, kar bi dalo prve podatke o učinkovitosti cepiva. Ker je cepivo še v fazi razvoja in namenjeno predvsem psom in mačkam, ni možno vnaprej natančno predvideti učinkovitosti in varnosti cepiva za opice. V veterinarski praksi ni tako redko, da se cepivo registrirano za eno vrsto živali, uporabi tudi pri drugi. Glavni razlog je ta, da so cepiva razvita za zaščito pred določenim patogenom, ne pa za točno določeno živalsko vrsto. Tako se na primer za cepljenje levov in tigrov pogosto uporabljajo cepiva, ki so bila razvita za uporabo pri psih in mačkah. Eksperimentalno cepivo, ki so ga uporabili pri opicah, temelji na sintetičnih proteinih, enakim proteinom živega virusa, proti katerim po aplikaciji telo ustvari podobno imunost kot po okužbi z živim virusom.</p> <p>Dosedanja testiranja kažejo, da je bil imunski odziv mačk in psov dober - vendar še ni jasno, ali dovoljšen, za uspešno preprečevanje okužbe. Podobno cepivo razvijajo tudi za zaščito minkov pred okužbami z virusom SARS-CoV-2.&nbsp;</p> </div> <img loading="lazy" src="/sites/default/files/images/pictures/Orangutan_COVID.jpg" width="2000" height="1128" alt="" /> Thu, 01 Apr 2021 13:44:34 +0000 lukam 397 at https://www.vf.uni-lj.si Kune in COVID-19 https://www.vf.uni-lj.si/novice/kune-covid-19 <span class="field field--name-title field--type-string field--label-hidden">Kune in COVID-19</span> <span class="field field--name-uid field--type-entity-reference field--label-hidden"><span>lukam</span></span> <span class="field field--name-created field--type-created field--label-hidden">Tor, 03/23/2021 - 15:08</span> <a href="/taxonomy/term/44" hreflang="sl">Veterinarska fakulteta</a> <a href="/oznaka/koronavirus" hreflang="sl">Koronavirus</a> <a href="/oznaka/sars-cov-2" hreflang="sl">SARS-CoV-2</a> <a href="/oznaka/covid-19" hreflang="sl">Covid-19</a> <a href="/oznaka/kuna" hreflang="sl">Kuna</a> <a href="/kategorija/aktualno" hreflang="sl">Aktualno</a> <p>Ključna točka za obvladovanje zoonoz je poznavanje skupnih meja med ljudmi in živalmi in njihovega pomena pri prenosu bolezni.</p> <div class="hub--mainImg"> <div class="mainImg--wrapper"> <div class="singleImg"> <div class="img"> <img loading="lazy" src="/sites/default/files/styles/780x440_galerija/public/images/gallery/Kune_COVID.jpg?h=a474502d&amp;itok=AGU0LGP6" width="780" height="440" alt="Kuna" class="image-style-_80x440-galerija" /> </div> <div class="title"> <p></p> </div> </div> </div> </div> <div class="content--intro"> <p> Ključna točka za obvladovanje zoonoz je poznavanje skupnih meja med ljudmi in živalmi in njihovega pomena pri prenosu bolezni. </p> </div> <div class="hub--content content--paragraph"> <p>Globalna pandemija COVID-19 povzročena z virusom hudega akutnega respiratornega sindroma 2 (angl. severe acute respiratory syndrome virus (SARS-CoV-2)), ki izvira iz živali in prenos katerega na ljudi je trenutno nepopolno raziskan, je osvetlila pomen »<strong>Enega zdravja</strong>« pri iskanju skupnih odgovorov na porajajoče se zoonoze, bolezni, ki se prenašajo z ljudi na živali in obratno. Ključna točka za obvladovanje zoonoz je poznavanje skupnih meja med ljudmi in živalmi in njihovega pomena pri prenosu bolezni. Ugotavljanje občutljivosti različnih živalskih vrst za okužbo s SARS-CoV-2 in njihove vloge v epidemiologiji COVID-19, je lahko podlaga za odločitve medicinske in veterinarske stroke, ko so potrebne za obvladovanje pandemije.&nbsp;</p> <p>V trenutni pandemiji ni popolnoma jasno, ali poleg prenosa virusa med ljudmi še vedno potekajo tudi zoonotične okužbe. Delni odgovor na to vprašanje dajejo potrjeni primeri pri ljudeh, ki delajo na farmah minkov in so se okužili od živali pozitivnih na SARS-CoV-2. &nbsp;Okužbe s SARS-CoV-2 pri minkih in drugih kunah bi lahko predstavljale pomembno zdravstveno tveganje za zdravje ljudi in živali. Kune se v Evropski uniji (EU) redijo za proizvodnjo krzna in večinoma pripadajo vrsti ameriški mink (Neovison vison). Število proizvodnih minkov se je v preteklosti že drastično zmanjšalo in številne države so prepovedale rejo živali zaradi krzna, zaradi pojavov okužb s SARS-CoV-2 pri minkih v letu 2020, pa bo rejo prepovedalo še več držav EU. V EU je približno 700 farm na katerih gojijo minke, večina teh je na Finskem, Poljskem, v Litvi in v Grčiji. Poleg minkov se v EU redijo kot hišni ljubljenčki tudi dihurji. Minke običajno gojijo v kletkah v odprtih sistemih nastanitve. Tak način reje omogoča tesen stik med živalmi in hiter prenos nalezljivih bolezni, tudi SARS-CoV-2, z živali na žival. &nbsp;</p> <p>Poleg tega tak sistem reje omogoča prenos virusa na druge dovzetne divje živali, ki se približujejo farmam, kot so na primer kune, vidre, jazbeci in minki, vrste, ki spadajo v družino kun in so v Evropi zelo razširjene. Tveganje, da prostoživeče kune postanejo rezervoar za SARS-CoV-2 ali da postane virus endemičen med prostoživečimi kunami v Evropi je, zaradi nizke gostote, majhnega števila odstreljenih živali in samotarskega načina življenja, zelo majhno.&nbsp;</p> <p>Okužbe s SARS-CoV-2 so bile ugotovljene na 400 farmah minkov v osmih državah EU, in sicer na 290 farmah na Danskem, 69 na Nizozemskem, 21 v Grčiji, 13 na Švedskem, treh v Španiji, dveh v Litvi, in po eni v Franciji in Italiji. Posamezne okužbe smo ugotovili tudi pri dihurjih v Španiji in Sloveniji.&nbsp;</p> <p>Klinični znaki pri okuženih minkih so bili pogosto nespecifični (slabša ješčnost, znaki obolenja dihal in nekoliko zvišano število poginov) in so bili opaženi le na približno polovici okuženih farm. Virus so &nbsp;na farme, v večini primerov, vnesli okuženi ljudje.&nbsp;</p> <p>Ameriški mink in dihur sta zelo dovzetna za okužbo s SARS-CoV-2, za druge vrste kun pa ni podatkov. Potek bolezni pri minkih in dihurjih je podoben poteku pri ljudeh. Primarno mesto okužbe so dihala, prebavila pa so le blago prizadeta. Okužene živali izločajo virus nekaj dni. Virus se, po vnosu na farmo, učinkovito prenaša z živali na žival. Prenaša se z neposrednim ali posrednim stikom, kot so kapljice, prašni delci, aerosoli in iztrebki. Velike farme kun z visoko gostoto živali so tako idealne za repliciranje, prenos in nastajanje novih različic SARS-CoV-2. Po vnosu virusa na območja z visoko gostoto farm, se je virus prenašal med farmami in čeprav načini prenosa niso popolnoma raziskani, večina podatkov kaže na to, da so virus širili ljudje.&nbsp;</p> <p>Okužbe s SARS-CoV-2 pri minkih in drugih vrstah kun predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, predvsem zaradi velike verjetnosti nastanka novih različic virusa pri okužbah minkov in prenosa le teh na ljudi. Različice virusa povezane z minki se prenašajo med ljudmi, vendar se zaenkrat te različice niso izkazale za bolj prenosljive ali patogene v primerjavi s krožečimi različicami SARS-CoV-2. Število okužb ljudi z različicami virusa povezanimi z minki se je, po vnosih in širjenju le teh poleti in jeseni, v &nbsp;decembru leta 2020 začelo zmanjševati. Verjetnost okužbe ljudi z različicami povezanimi z minki je ocenjena kot nizka za splošno populacijo, zmerna za populacijo na območjih z visoko gostoto farm minkov in zelo visoka za posameznike s poklicno izpostavljenostjo.&nbsp;</p> <p>Okužbe minkov s SARS-CoV-2 predstavljajo tudi tveganje za zdravje drugih dovzetnih živalskih vrst. Rezultati raziskav so pokazali, da so z virusom okužile mačke, psi in kunci, ki so živeli &nbsp;v okolici okuženih farm minkov. &nbsp;Za druge živalske vrste dovzetne za eksperimentalne okužbe s SARS-CoV-2, pri katerih naraven prenos virusa med okužbami minkov na farmah ni bil dokazan, so potrebne dodatne raziskave za razjasnitev epidemiološke vloge. Med temi si rakuni, ki se v EU gojijo zaradi krzna in so tudi razširjena prostoživeča vrsta, zaslužijo posebno pozornost zaradi velike dovzetnosti in zmožnosti nadaljnjega prenosa virusa. V načrte spremljanja okužb s SARS-CoV-2 bi bilo potrebno vključiti dovzetne živalske vrste, ki so zmožne nadaljnjega prenosa virusa in so lahko prisotne na okuženih farmah ali v njihovi bližini. Med te spadajo beli dihurji, mačke, rakuni, netopirji iz družine <em>Rhinolophidae</em> in belorepi jelen (sicer prisoten samo na &nbsp;Finskem). Glede na to, da je naše znanje o okužbah s SARS-CoV-2 pri živalih še vedno precej omejeno, bo, v kolikor bodo to podpirali izsledki študij in nove mutacije virusa, potrebno v raziskave vključiti tudi druge zelo razširjene in dovzetne živalske vrste, kot so glodavci, katerih &nbsp;epidemiološka vloga v pandemijo COVID-19 ostaja še nepojasnjena.&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> </div> <img loading="lazy" src="/sites/default/files/images/pictures/Kune_COVID.jpg" width="2000" height="1128" alt="" /> Tue, 23 Mar 2021 14:08:23 +0000 lukam 392 at https://www.vf.uni-lj.si Smernice za delo s prosto živečimi sesalci med pandemijo COVID-19 https://www.vf.uni-lj.si/novice/smernice-za-delo-s-prosto-zivecimi-sesalci-med-pandemijo-covid-19 <span class="field field--name-title field--type-string field--label-hidden">Smernice za delo s prosto živečimi sesalci med pandemijo COVID-19</span> <span class="field field--name-uid field--type-entity-reference field--label-hidden"><span>lukam</span></span> <span class="field field--name-created field--type-created field--label-hidden">Pet, 03/05/2021 - 12:02</span> <a href="/taxonomy/term/44" hreflang="sl">Veterinarska fakulteta</a> <a href="/oznaka/koronavirus" hreflang="sl">Koronavirus</a> <a href="/oznaka/sars-cov-2" hreflang="sl">SARS-CoV-2</a> <a href="/oznaka/covid-19" hreflang="sl">Covid-19</a> <a href="/oznaka/prostozivece-zivali" hreflang="sl">prostoživeče živali</a> <a href="/kategorija/aktualno" hreflang="sl">Aktualno</a> <p>Kratka priporočila za ravnanje s prosto živečimi sesalci med pandemijo bolezni COVID-19.</p> <div class="hub--mainImg"> <div class="mainImg--wrapper"> <div class="singleImg"> <div class="img"> <img loading="lazy" src="/sites/default/files/styles/780x440_galerija/public/images/gallery/Koronavirus_8.jpg?h=854a7be2&amp;itok=EyDcDU2m" width="780" height="440" alt="SARS-CoV-2" class="image-style-_80x440-galerija" /> </div> <div class="title"> <p> Avtor fotografije: NIAID </p> </div> </div> </div> </div> <div class="content--intro"> <p> Kratka priporočila za ravnanje s prosto živečimi sesalci med pandemijo bolezni COVID-19. </p> </div> <div class="hub--content content--paragraph"> <p>Virus SARS-CoV-2 se je leta 2019 pojavil kot virus, ki je nevaren predvsem za ljudi. Virus naj bi sicer izviral iz živali, vendar prvotni rezervoar virusa in morebitni vmesni živalski gostitelji še niso povsem raziskani. Verjetno je, da bo z leti oslabljen virus SARS-CoV-2 postal stalno prisoten med ljudmi in bo tako potencialno nevaren tudi za prosto živeče živali, podobno kot se lahko z ljudi na živali prenašata tuberkuloza in influenca. Do sedaj so znani so številni primeri naravnega prenosa virusa SARS-CoV-2 s človeka na živali kot so mačke, psi in kune, pa tudi nekatere divje živali v živalskih vrtovih (gorile, levi). Vsi ti prenosi so se zgodili ob tesnem stiku živali z okuženimi ljudmi, prenos virusa na prosto živeče živali pa še ni bil opisan. Tak prenos pa lahko predstavlja potencialno nevarnost, saj bi lahko katerakoli vrsta prostoživečih živali, ki bi po prenosu postala rezervoar za virus SARS-CoV-2, predstavljala tveganje za ponovne vnose virusa med ljudi, tveganje za prenos SARS-CoV-2 na druge živalske vrste in tveganje za negativen odnos do take živalske vrste. V nadaljevanju zato podajamo kratka priporočila za ravnanje s prostoživečimi sesalci med pandemijo bolezni COVID-19.</p> <h2>Zmanjšanje stikov z živalmi</h2> <p>V skladu z etičnimi priporočili za delo z divjimi živalmi naj se dosledno upošteva pravilo trije „R“ (3R). Pri stikih s prostoživečimi živalmi je priporočeno uporabljati alternativne metode, ki ne zahtevajo neposrednih stikov s prosto živečimi divjimi živalmi (npr. vzorčenje okolja, nadzor na daljavo). Čimbolj je potrebno zmanjšati število živali, potrebnih za izvajanje dela, ter izboljšati metode rokovanja z živalmi in tako odpraviti morebitne negativne vplive na posamezno žival ali na populacijo živali.&nbsp;</p> <h2>Ocena tveganja</h2> <p>Virus SARS-CoV-2 bo verjetno endemičen v populaciji ljudi, zato bo tveganje za prenos virusa na prosto živeče sesalce stalno prisotno. Ugotovljeno je, da se okuženost med ljudmi na različnih območjih spreminja in s tem tudi tveganje za prenos na dovzetne prostoživeče živali, kar zahteva stalno prilagajanje ocene tveganja. Z večanjem števila okužb med ljudmi, se zviša verjetnost, da bo vsaj ena oseba v terenski ekipi okužena (lahko brez simptomov). Dejstvo, da je veliko okužb ljudi brez simptomov, povečuje tveganje za prenose virusa na dovzetne prostoživeče živali. Pred vsakimi tesnimi stiki s prostoživečimi živalmi je zato potrebno pripraviti oceno tveganja, da zmanjšamo možnost prenosa na minimum.</p> <h2>Zaščita pri delu</h2> <p>Če razmere dovoljujejo delo s prosto živečimi sesalci, mora terenska ekipa z uporabo ustrezne zaščitne opreme in izvajanjem ukrepov za biološko varnost čim bolj zmanjšati tveganje za prenos SARS-CoV-2 na dovzetne prostoživeče živali. Ti vključujejo striktno uporabo rokavic, mask in druge zaščitne opreme, razkuževanje rok in orodja in podobno.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Vir in dodatne informacije: <a href=" https://www.oie.int/fileadmin/Home/eng/Our_scientific_expertise/docs/pdf/COV-19/A_WHSG_and_OIE_COVID-19_Guidelines.pdf" target="_blank">OIE</a><br /> &nbsp;</p> </div> <img loading="lazy" src="/sites/default/files/images/pictures/Koronavirus_8.jpg" width="2000" height="1125" alt="" /> Fri, 05 Mar 2021 11:02:28 +0000 lukam 363 at https://www.vf.uni-lj.si Okužba goril z virusom SARS-CoV-2 v živalskem vrtu v ZDA https://www.vf.uni-lj.si/novice/okuzba-goril-z-virusom-sars-cov-2-v-zivalskem-vrtu-v-zda <span class="field field--name-title field--type-string field--label-hidden">Okužba goril z virusom SARS-CoV-2 v živalskem vrtu v ZDA</span> <span class="field field--name-uid field--type-entity-reference field--label-hidden"><span>lukam</span></span> <span class="field field--name-created field--type-created field--label-hidden">Tor, 01/12/2021 - 13:40</span> <a href="/taxonomy/term/44" hreflang="sl">Veterinarska fakulteta</a> <a href="/oznaka/sars-cov-2" hreflang="sl">SARS-CoV-2</a> <a href="/oznaka/covid-19" hreflang="sl">Covid-19</a> <a href="/oznaka/koronavirus" hreflang="sl">Koronavirus</a> <a href="/oznaka/gorila" hreflang="sl">Gorila</a> <a href="/kategorija/aktualno" hreflang="sl">Aktualno</a> <p>Nacionalni laboratoriji za veterino ameriškega Ministrstva za kmetijstvo je potrdil okužbo z virusom SARS-CoV-2 pri treh gorilah v živalskem vrtu v San Diegu (Kalifornija, ZDA).&nbsp;</p> <div class="hub--mainImg"> <div class="mainImg--wrapper"> <div class="singleImg"> <div class="img"> <img loading="lazy" src="/sites/default/files/styles/780x440_galerija/public/images/gallery/Gorila.jpg?h=4997dc06&amp;itok=VGxYc-x-" width="780" height="440" alt="Gorila" class="image-style-_80x440-galerija" /> </div> <div class="title"> <p></p> </div> </div> </div> </div> <div class="content--intro"> <p> Nacionalni laboratoriji za veterino ameriškega Ministrstva za kmetijstvo je potrdil okužbo z virusom SARS-CoV-2 pri treh gorilah v živalskem vrtu v San Diegu (Kalifornija, ZDA). </p> </div> <div class="hub--content content--paragraph"> <p>Vzorce za preiskave so odvzeli ker sta dve gorili izmed osmih, ki so v tropu, začeli kašljati. Sumijo, da so se gorile okužile od oskrbnika, ki je preboleval bolezen COVID-19 brez bolezenskih znakov, kljub strogim biovarnostnim ukrepom, ki jih izvajajo v živalskem vrtu. Vse gorile v tropu stalno nadzorujejo veterinarji. Rezultatov o morebitnem nadaljnjem širjenju virusa znotraj tropa še ni. Na osnovi zaenkrat blagega poteka bolezni pri okuženih gorilah predvidevajo, da bodo gorile popolnoma ozdravele.&nbsp;</p> <p>Potrditev okužbe s SARS-CoV-2 pri gorilah potrjuje rezultate raziskav receptorja ACE2 pri primatih, ki so pokazale, da so gorile - skupaj s številnimi drugimi redkimi ali ogroženimi vrstami opic - še posebej dovzetne za okužbo z novim virusom.&nbsp;</p> <p>V naravi živi manj kot 5000 goril. Zaradi načina življenja v družinskih tropih lahko domnevamo, da bi se SARS-CoV-2 po morebitnem vnosu v divjino hitro širil in ogrozil že tako negotovo populacijo goril, zaradi česar bo potrebna pozornost, da se virus ne bi prenesel med prostoživeče gorile.&nbsp;</p> <p><br /> Vir:&nbsp;<br /> <a href="https://www.aphis.usda.gov/aphis/newsroom/stakeholder-info/sa_by_date/sa-2021/sa-01/ca-gorillas-sars-cov-2" target="_blank">https://www.aphis.usda.gov/aphis/newsroom/stakeholder-info/sa_by_date/sa-2021/sa-01/ca-gorillas-sars-cov-2</a><br /> <a href="https://www.nationalgeographic.com/animals/2021/01/gorillas-san-diego-zoo-positive-coronavirus/" target="_blank">https://www.nationalgeographic.com/animals/2021/01/gorillas-san-diego-zoo-positive-coronavirus/</a></p> </div> <img loading="lazy" src="/sites/default/files/images/pictures/Gorila.jpg" width="2000" height="1331" alt="" /> Tue, 12 Jan 2021 12:40:48 +0000 lukam 345 at https://www.vf.uni-lj.si Nove različice virusa SARS-CoV-2 pri ljudeh in živalih https://www.vf.uni-lj.si/novice/nove-razlicice-virusa-sars-cov-2-pri-ljudeh-zivalih <span class="field field--name-title field--type-string field--label-hidden">Nove različice virusa SARS-CoV-2 pri ljudeh in živalih</span> <span class="field field--name-uid field--type-entity-reference field--label-hidden"><span>lukam</span></span> <span class="field field--name-created field--type-created field--label-hidden">Čet, 01/07/2021 - 10:49</span> <a href="/taxonomy/term/44" hreflang="sl">Veterinarska fakulteta</a> <a href="/oznaka/koronavirus" hreflang="sl">Koronavirus</a> <a href="/oznaka/sars-cov-2" hreflang="sl">SARS-CoV-2</a> <a href="/oznaka/covid-19-0" hreflang="sl">COVID 19</a> <a href="/oznaka/covid-19" hreflang="sl">Covid-19</a> <a href="/kategorija/aktualno" hreflang="sl">Aktualno</a> <p>Virusi se nenehno spreminjajo z mutacijami in rekombinacijami njihovega genetskega materiala, zato je pojav novih različic virusov pričakovan in sam po sebi ni razlog za skrb.&nbsp;</p> <div class="hub--content content--paragraph"> <h5>Posodobljeno 27. 1. 2021</h5> </div> <div class="hub--mainImg"> <div class="mainImg--wrapper"> <div class="singleImg"> <div class="img"> <img loading="lazy" src="/sites/default/files/styles/780x440_galerija/public/images/gallery/Koronavirus_Novica_8B.jpg?h=4997dc06&amp;itok=tor5JrW7" width="780" height="440" alt="Koronavirus" class="image-style-_80x440-galerija" /> </div> <div class="title"> <p> Avtor fotografije: NIAID </p> </div> </div> </div> </div> <div class="content--intro"> <p> Virusi se nenehno spreminjajo z mutacijami in rekombinacijami njihovega genetskega materiala, zato je pojav novih različic virusov pričakovan in sam po sebi ni razlog za skrb.  </p> </div> <div class="hub--content content--paragraph"> <p>Pri tem virus SARS-CoV-2 ni nobena izjema. Večina takšnih naključnih mutacij nima pomembnega vpliva na širjenje virusov ali na njihovo nevarnost za zdravje ljudi ali živali, lahko nekatere mutacije ali kombinacije mutacij virusom zagotovijo prednost, na primer večjo prenosljivost ali sposobnost izogibanja imunskemu odzivu gostitelja. V takih primerih takšne različice lahko povečajo tveganje za zdravje ljudi in je njihov pojav zaskrbljujoč.</p> <p>Okužbe minkov s SARS-CoV-2, o katerih so poročali iz Nizozemske, Danske, Španije, Italije, Grčije in ZDA, je potrebno izpostaviti iz več razlogov. Analiza okužb minkov s SARS-CoV-2 na Nizozemskem, Danskem in Španiji je pokazala enostaven prenos virusa med minki, saj je bilo v posameznih objektih pozitivnih več kot 80 odstotkov živali in je bil&nbsp;to prvi opis prenosa SARS-CoV-2 med živalmi iste vrste, ki je sledil naravni okužbi (od ljudi).&nbsp;</p> <p>Preiskave zraka v okuženih farmah na Nizozemskem so pokazale prisotnost virusne RNA, kar predstavlja vir za potencialne okužbe ljudi in kontaminacijo okolja. Tako so virusno RNA ugotovili pri mačkah, psih in kuncih v okolici farm (ki pa niso zboleli). Okužbo so potrdili tudi pri 68&nbsp;% ljudi, ki so bili v stiku z okuženimi živalmi in/ali so živeli v neposredni bližini farm.&nbsp;</p> <p>Neomejeno širjenje porajajočega se virusa v novem gostitelju ima navadno za posledico nabiranje mutacij v virusnem genomu. Večina SARS-CoV-2 ugotovljenih pri minkih na nizozemskih kmetijah je imela »genomski podpis«, specifičen za kmetijo, ki je bil nato uporabljen za potrditev prenosa okužbe na ljudi. Nekatere mutacije genoma SARS-CoV-2 pri minkih iz danskih in nizozemskih farm kažejo na prilagoditev virusa na novega gostitelja. Na Danskem so potrdili 214 okužb ljudi z različicami SARS-CoV-2, ki izvirajo iz minkov. Trenutni podatki iz Danske in Nizozemske pa na srečo kažejo, da mutacije ne vplivajo na kužnost in virulentnost virusa pri okužbah ljudi.&nbsp;</p> <p>V zadnjih tednih so na področju jugovzhodne Anglije v Združenem kraljestvu ugotovil hitro širjenje okužb s COVID-19, ki so ga raziskali z dodatnimi epidemiološkimi in virološkimi preiskavami. Analiza virusnih genomov je pokazala, da so številni primeri povzročeni z novo različico virusa SARS VUI 202012/01, ki se genetsko nekoliko razlikuje od sedaj znanih SARS-CoV-2. Nova različica ima kar nekaj (10) mutacij aminokislin na virusnem proteinu S, kot tudi mutacije v drugih področjih virusnega genoma.</p> <p>Analiza v Združenem kraljestvu kaže, da je nova različica (SARS VUI 202012/01) do 70 % bolj prenosljiva od do sedaj znanih sevov SARS-CoV-2. Ne glede na to, da je nova različica bolj prenosljiva, po do sedaj znanih podatkih, ne povzroča drugačnega (hujšega) poteka bolezni. Doslej so o okužbah z novo različico virusa poročali že iz Danske, Nizozemske, Finske, Francije, Nemčije, Islandije, Irske, Italije, Norveške, Portugalske, Španije, Belgije in Švedske. Poleg Evrope, so okužbe z novo različico ugotovili tudi na drugih kontinentih.&nbsp;</p> <p>Malo verjetno je, da je nova različica nastala s postopnim kopičenjem mutacij ali pa zaradi selekcijskega pritiska zaradi začetka cepljenja. Raziskovalci so, kot razlago za nastanek nove različice, ponudili več hipotez, od katerih je najbolj verjetna podaljšana okužba s SARS-CoV-2 pri bolniku/ih oslabljenim imunskim sistemom. Take dolgotrajne okužbe lahko povzročijo nastanek virusnih različic z mutacijami, ki virusom omogočajo, da se izognejo imunosti gostitelja. Podatki o zaščiti, ki jo dajejo nova cepiva proti okužbi z novo različico, še niso na voljo. Raziskave so v teku, rezultate pa po napovedih lahko pričakujejo v prihodnjih tednih.&nbsp;</p> <p>V Južni Afriki so tudi ugotovili okužbe z novo različico virusa imenovano 501.V2 SARS-CoV-2, ki se razlikuje od zgoraj omenjenih. Rezultati prvih raziskav kažejo, da nova različica ne povzroča hujšega poteka bolezni kot do sedaj znani sevi, je pa verjetno bolj prenosljiva, kar ima za posledico hitrejše širjenje okužb. Različica 501.V2 je bila ugotovljena tudi v Evropi, vendar le pri ljudeh, ki so se vrnili iz Južne Afrike. Podatki o zaščiti, ki jo dajejo nova cepiva proti okužbi s to&nbsp;različico, še niso na voljo. &nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <h3>Angleška različica SARS-CoV-2</h3> <p>Novi sev virusa SARS-Cov-2 imenovan VOC 202012/01 so prvič zaznali na jugu Združenega kraljestva (UK) decembra leta 2020. Z retrogradnimi preiskavami so ga ugotovili v vzorcih iz septembra 2020. Za sev VOC 202012/01 &nbsp;je značilna znatno večja prenosljivost, kar je od druge polovice decembra 2020 prispevalo k večjemu številu okužb, številčnejšim hospitalizacijam in večjemu pritisku na zdravstveni sistem v UK. V UK je bilo &nbsp;po navedbah medijev in uradnih virov do 19. januarja 2021 odkritih približno 16800 okužb z VOC 202012/01. V triindvajsetih državah EU je bilo ugotovljenih približno 1300 primerov. Okužbe so do sedaj potrdili v &nbsp;Avstriji, Belgiji, Cipru, Danski, Finski, Franciji, Nemčiji, Grčiji, Madžarski, Islandiji, Irski, Italiji, Latviji, Lihtenštajnu, Luksemburgu, Malti, Nizozemski, Norveški, Portugalski, Romuniji, Slovaški, Španiji in Švedski. Po zadnjih podatki so prisotnost seva VOC 202012/01 potrdili tudi v Sloveniji. Nov sev so, sicer v manjšem obsegu, ugotovili na vseh kontinentih. V sedemintridesetih državah izven Evrope je bilo ugotovljenih približno 700 primerov. Največ primerov so ugotovili v Izraelu (147), Indiji (109) in ZDA (92).&nbsp;</p> <p>Danske modelne študije kažejo, da naj bi bilo največ okužb od sredine februarja 2021 naprej povzročenih z VOC 202012/01. Na Irskem se je delež seva VOC 202012/01 z začetka decembra, ko je bil še manj kot 2 %, zvišal na &nbsp;46 % v vzorcih vseh testiranih v prvem tednu januarja. Rezultati naključnega testiranje vzorcev pozitivnih na SARS-CoV-2 na Nizozemskem so pokazali, da VOC 202012/01 predstavlja 10 % pozitivnih vzorcev v prvem tednu januarja 2021. Sev VOC 202012/01 ima na proteinu S zamenjanih več aminokislin (izbris 69-70, izbris 144 in zamenjave aminokislin N501Y, A570D, D614G, P681H, T716I, S982A, D1118H) kot tudi mutacije v drugih področjih virusnega genoma.&nbsp;</p> <p>Več modelnih študiji potrjujete predpostavljeno povečano prenosljivost seva VOC-202012/01. Ocene, za koliko je prenosljivost povečana, se med raziskavami razlikujejo. Raziskava izvedena na Danskem kaže, da naj bi bil sv VOC 202012/01 za 36 % bolj prenosljiv od drugih različic virusa. Rezultati angleških študij pa ocenjujejo, da je VOC-202012/01 za 56 %, oziroma celo za 75 % bolj prenosljiv kot druge različice.&nbsp;</p> <p>Trenutne okužbe z VOC 202012/01 pa niso povezane s hujšo klinično sliko kot okužbe z že obstoječimi sevi.&nbsp;</p> <p>Pet hitrih testov za ugotavljanje SARS-CoV-2, validiranih v Združenem kraljestvu, ki zaznavajo virusni nukleokapsidni protein, ki ima pri VOC 202012/01 dve zamenjani aminokislini (D3L in S235F), je za to varianto manj občutljivih, vendar še vedno izpolnjujejo minimalna diagnostična merila. Rezultati raziskav so pokazali, da protitelesa v serumih ljudi, ki so preboleli okužbo z ne-variantnimi sevi SARS-CoV-2 nevtralizirajo variantni sev &nbsp;VOC 202012/01 in obratno, vendar je prej navedena navzkrižna nevtralizacija znižana. Pomen ugotovljene razlike pa je potrebno še raziskati. Oba proizvajalca cepiv proti COVID-19, ki so dostopna v Sloveniji, navajata, da cepljenje daje dobro zaščito tudi proti varianti VOC 202012/01.</p> <p>&nbsp;</p> <h3>Južnoafriška različica SARS-CoV-2</h3> <p>Različica SARS-CoV-2 z oznako 501Y.V2 je bila prvič ugotovljena v Južni Afriki decembra 2020 in je sedaj najpogosteje ugotovljen sev SARS-CoV-2 na tem področju. Začetni rezultati raziskav kažejo, da je tudi ta različica verjetno bolj prenosljiva. Ni pa še jasno ali različica 501Y.V2 povzroča hujši potek bolezni. Z retrogradnimi preiskavami vzorcev pozitivnih na SARS-CoV-2 so prve okužbe z varianto 501Y.V2 potrdili v oktobru 2020. V Južni Afriki je bilo do 13. januarja 2021 potrjenih 349 okužb s 501Y.V2, vendar je to število verjetno zelo podcenjeno, saj je število analiziranih virusov majhno.</p> <p>Različica 501Y.V2 je bila do 19. januarja 2021 ugotovljena v 10 državah EU, v katerih so ugotovili 27 okužb: Nemčija (6), Francija (5), Belgija (4), Irska (3), Nizozemska (3), Danska (1), Finska (2) , Avstrija (1), Norveška (1) in Švedska (1). Izven Evrope je bilo v 13 državah ugotovljenih približno 524 primerov: Južna Afrika (447), Združeno kraljestvo (54), Avstralija (6), Bocvana (6), Kanada (2), Kitajska (2), Švica ( 2), Brazilija (1), Japonska (1), Južna Koreja (1) in Tajvan (1) in Zambija (1).&nbsp;</p> <p>Različica 501Y.V2 ima več zamenjav aminokislin na virusnem proteinu S (D80A, D215G, E484K, N501Y in A701V, L18F, R246I , K417N in izbris 242-244). Tri zamenjave (K417N, E484K in N501Y) se nahajajo znotraj domene RBD.&nbsp;</p> <p>Rezultati analiz z matematičnim modelom, ki se je uporabljal za določanje prenosljivosti VOC 202012/01 kažejo, da je 501Y.V2 za 50 % bolj prenosljiv kot dosedanje različice virusa v Južni Afriki.&nbsp;</p> <p>Posledica zamenjav aminokislin na proteinu S pri 501Y.V2 je drugačna konfiguracija le tega, kar se kaže v izgubi nevtralizacije z različnimi monoklonskimi protitelesi in tudi v zmanjšani nevtralizaciji ali celo izgubi nevtralizacije s protitelesi v serumih ljudi okuženih z drugimi sevi SARS-CoV-2. Na osnovi tega se pojavlja vprašanje o uspešnosti zaščite pred okužbo s 501Y.V2 po cepljenju oziroma po okužbi povzročeni z drugačnim sevom.&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <h3>Brazilska različica SARS-CoV-2</h3> <p>Različica P.1 je bila doslej ugotovljena le v Braziliji. O vnosih iz Brazilije pa so poročali na Japonskem in v Južni Koreji. Trenutno te različice verjetno ni v Evropi. Varianta P.1 se razlikuje od variant VOC 202012/01 in 501Y.V2. Ima enajst zamenjav aminokislin na proteinu S (L18F, T20N, P26S, D138Y, R190S, K417T, E484K, N501Y, H655Y, T1027I in V1176F). Trenutno še ni rezultatov o morebitni spremembi prenosljivosti različice P.1, vendar zamenjava aminokislin N501Y, ki jo najdemo tudi pri variantah VOC 202012/01 in 501Y.V2, kažejo na to, da je verjetno bolj prenosljiva. Trenutno še ni podatkov o povečanem številu okužb s to različico, kot tudi ni podatkov o morebitnih odstopanjih v poteku bolezni. Zamenjava aminokisline E484K, ki je prisotna tudi pri 501Y.V2 ima lahko za posledico slabšo nevtralizacijo, podobno kot je opisana pri varianti &nbsp;501Y.V2.&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <h4>Viri</h4> <ul> <li><a href="https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/COVID-19-risk-related-to-spread-of-new-SARS-CoV-2-variants-EU-EEA-first-update.pdf" target="_blank">https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/COVID-19-risk-related-to-spread-of-new-SARS-CoV-2-variants-EU-EEA-first-update.pdf</a></li> <li>Statens Serum Institut (SSI). Status for udvikling af B.1.1.7 i Danmark [updated 13 January 2021; cited 14 January 2021].&nbsp;Available from: <a href="https://www.ssi.dk/aktuelt/nyheder/2021/status-for-udvikling-af-b117-i-danmark_130121" target="_blank">https://www.ssi.dk/aktuelt/nyheder/2021/status-for-udvikling-af-b117-i-danmark_130121</a></li> <li>Rambaut A, Loman N, Pybus O, Barclay W, Barrett J, Carabelli A, et al. Preliminary genomic characterisation of an emergent SARS-CoV-2 lineage in the UK defined by a novel set of spike mutations[cited 24 December 2020]. Available from: <a href="https://virological.org/t/preliminary-genomic-characterisation-of-an-emergent-sars-cov-2-lineage-in-the-uk-defined-by-a-novel-set-of-spike-mutations/563" target="_blank">https://virological.org/t/preliminary-genomic-characterisation-of-an-emergent-sars-cov-2-lineage-in-the-uk-defined-by-a-novel-set-of-spike-mutations/563</a></li> <li>Tegally H, Wilkinson E, Giovanetti M, Iranzadeh A, Fonseca V, Giandhari J, et al. Emergence and rapid spread of a new severe acute respiratory syndrome-related coronavirus 2 (SARS-CoV-2) lineage with multiple spike mutations in South Africa. medRxiv [Preprint]. 22 December 2020;&nbsp;Available from: <a href="https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2020.12.21.20248640" target="_blank">https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2020.12.21.20248640</a></li> <li>Greaney AJ, Starr TN, Gilchuk P, Zost SJ, Binshtein E, Loes AN, et al. Complete mapping of mutations to the SARS-CoV-2 spike receptor-binding domain that escape antibody recognition. Cell Host &amp; Microbe. 2021;29(1):44-57.e9. Available from: <a href="https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S193131282030624" target="_blank">https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S193131282030624</a></li> <li>Wibmer CK, Ayres F, Hermanus T, Madzivhandila M, Kgagudi P, Lambson BE, et al. SARS-CoV-2 501Y.V2 escapes neutralization by South African COVID-19 donor plasma. bioRxiv [Preprint]. 19 January 2021; Available from: <a href="https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2021.01.18.427166v1" target="_blank">https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2021.01.18.427166v1</a></li> <li>Andreano E, Piccini G, Licastro D, Casalino L, Johnson NV, Paciello I, et al. SARS-CoV-2 escape in vitrofrom a highly neutralizing COVID-19 convalescent plasma. bioRxiv [Preprint]. 28 December 2020; Available from: <a href="https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.12.28.424451v" target="_blank">https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.12.28.424451v</a></li> </ul> <p><br /> &nbsp;</p> </div> <img loading="lazy" src="/sites/default/files/images/pictures/Koronavirus_Novica_8B.jpg" width="2000" height="1331" alt="" /> Thu, 07 Jan 2021 09:49:39 +0000 lukam 342 at https://www.vf.uni-lj.si Usmrtitev minkov zaradi okužb s SARS-CoV-2 na Danskem https://www.vf.uni-lj.si/novice/usmrtitev-minkov-zaradi-okuzb-s-sars-cov-2-na-danskem <span class="field field--name-title field--type-string field--label-hidden">Usmrtitev minkov zaradi okužb s SARS-CoV-2 na Danskem</span> <span class="field field--name-uid field--type-entity-reference field--label-hidden"><span>lukam</span></span> <span class="field field--name-created field--type-created field--label-hidden">Pon, 11/09/2020 - 13:33</span> <a href="/taxonomy/term/44" hreflang="sl">Veterinarska fakulteta</a> <a href="/oznaka/koronavirus" hreflang="sl">Koronavirus</a> <a href="/oznaka/sars-cov-2" hreflang="sl">SARS-CoV-2</a> <a href="/oznaka/covid-19" hreflang="sl">Covid-19</a> <a href="/oznaka/minki" hreflang="sl">minki</a> <a href="/kategorija/aktualno" hreflang="sl">Aktualno</a> <p>Minki, vrsta kun, ki jih gojijo na farmah zaradi krzna, so ena od vrst živali, ki se lahko okužijo z novim virusom SARS-CoV-2. Minki so do sedaj edina vrsta živali, dovzetna za SARS-CoV-2, s katerih se je virus prenesel nazaj na človeka. V Evropi so velike farme minkov na Nizozemskem, Poljskem in Danskem.&nbsp;</p> <div class="hub--mainImg"> <div class="mainImg--wrapper"> <div class="singleImg"> <div class="img"> <img loading="lazy" src="/sites/default/files/styles/780x440_galerija/public/images/gallery/Minki_Koronavirus.jpg?h=4997dc06&amp;itok=NJwl3C_D" width="780" height="440" alt="Minki koronavirus" class="image-style-_80x440-galerija" /> </div> <div class="title"> <p></p> </div> </div> </div> </div> <div class="content--intro"> <p> Minki, vrsta kun, ki jih gojijo na farmah zaradi krzna, so ena od vrst živali, ki se lahko okužijo z novim virusom SARS-CoV-2. </p> </div> <div class="hub--content content--paragraph"> <p>Minki so do sedaj edina vrsta živali, dovzetna za SARS-CoV-2, s katerih se je virus prenesel nazaj na človeka. V Evropi so velike farme minkov na Nizozemskem, Poljskem in Danskem.</p> <p>Na Danskem so ugotovili 5 primerov okužb pri minkih in 12 primerov okužb pri ljudeh, ki so bili okuženi z novo gensko različico virusa SARS-CoV-2. Pri virusu se je med prenosom med minki pojavila genska sprememba (mutacija) v genomu virusa, ki povzroči zmanjšano občutljivost virusa na vezavo protiteles. To bi lahko vplivalo na učinkovitost cepiv za ljudi, ki so trenutno v pripravi.</p> <p>Da bi preprečili širjenje te nove različice virusa SARS-CoV-2, so se na Danskem odločili za usmrtitev vseh 17 milijonov minkov na farmah. &nbsp;Območje na severu Danske, kjer se nahajajo farme, na katerih se je pojavila nova različica virusa, pa so popolnoma osamili (podobno, kot so na Kitajskem preprečili širjenje virusa s popolno osamitvijo mesta Wuhan), da bi preprečili širjenje virusa. Zaenkrat ni podatkov, da bi se ta nova različica virusa širila med ljudmi.</p> </div> <img loading="lazy" src="/sites/default/files/images/pictures/Minki_Koronavirus.jpg" width="2000" height="1332" alt="" /> Mon, 09 Nov 2020 12:33:28 +0000 lukam 324 at https://www.vf.uni-lj.si Potencialni vzroki za spolne razlike v obolevnosti in umrljivosti bolnikov s Covid-19 https://www.vf.uni-lj.si/novice/potencialni-vzroki-za-spolne-razlike-v-obolevnosti-umrljivosti-bolnikov-s-covid-19 <span class="field field--name-title field--type-string field--label-hidden">Potencialni vzroki za spolne razlike v obolevnosti in umrljivosti bolnikov s Covid-19</span> <span class="field field--name-uid field--type-entity-reference field--label-hidden"><span>lukam</span></span> <span class="field field--name-created field--type-created field--label-hidden">Sre, 06/10/2020 - 11:01</span> <a href="/taxonomy/term/83" hreflang="sl">Inštitut za predklinične vede</a> <a href="/oznaka/pljuca" hreflang="sl">pljuča</a> <a href="/oznaka/ace2" hreflang="sl">ACE2</a> <a href="/oznaka/covid-19" hreflang="sl">Covid-19</a> <a href="/oznaka/spolne-razlike" hreflang="sl">spolne razlike</a> <a href="/oznaka/androgeni" hreflang="sl">androgeni</a> <a href="/kategorija/raziskovanje-0" hreflang="sl">Raziskovanje</a> <p>Ali lahko spolno pogojene razlike &nbsp;v izražanju ACE2 v pljučih prispevajo k velikim razlikam med spoloma v obolevnosti in umrljivosti bolnikov, okuženih z virusom Sars-CoV-2?</p> <div class="hub--mainImg"> <div class="mainImg--wrapper"> <div class="singleImg"> <div class="img"> <img loading="lazy" src="/sites/default/files/styles/780x440_galerija/public/images/gallery/Koronavirus_spolne_razlike_2.jpg?h=4997dc06&amp;itok=ISBstnO3" width="780" height="440" alt="COVID-19" class="image-style-_80x440-galerija" /> </div> <div class="title"> <p> Image captured at the NIAID Integrated Research Facility (IRF) in Fort Detrick, Maryland. Credit: NIAID </p> </div> </div> </div> </div> <div class="content--intro"> <p> Ali lahko spolno pogojene razlike v izražanju ACE2 v pljučih prispevajo k velikim razlikam med spoloma v obolevnosti in umrljivosti bolnikov, okuženih z virusom Sars-CoV-2? </p> </div> <div class="hub--content content--paragraph"> <p>Pri resnosti in posebej smrtnosti pri novi koronavirusni bolezni Covid-19 se kažejo pomembne spolne razlike, saj moški s to boleznijo pogosto bolj resno zbolijo in pogosteje umrejo kot ženske. Vzrok za spolne razlike zaenkrat ni znan, v našem <a href="https://doi.org/10.3389/fcimb.2020.00327" target="_blank">članku</a> pa smo predstavili hipotezo, da je vzrok razlika v izraženosti gena ACE2 v pljučih.</p> <p>Gen ACE2 je vstopno mesto za virus Sars-Cov-2 in čeprav za pljuča še ni podatkov, pa je ta gen pod vplivom spolnih hormonov različno izražen med spoloma v nekaterih drugih tkivih kot so ledvice in maščoba. &nbsp;Če imajo moški višjo izraženost ACE2 v pljučih bi to lahko pomenilo, da lahko v njihovo telo vstopi več virusa, kar bi lahko bil vzrok za bolj resen potek bolezni in višjo smrtnost. Če na razlike vplivajo spolni hormoni, bi z njimi morda lahko vplivali na izraženost ACE2 tudi pri bolnikih z boleznijo Covid-19 in na ta način posredno vplivali na potek bolezni pri bolnikih.&nbsp;</p> <p>Celoten članek je dostopen na naslednji <a href="https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fcimb.2020.00327/full" target="_blank">povezavi</a>.</p> <p>Avtor: <a data-entity-substitution="canonical" data-entity-type="node" data-entity-uuid="742cf809-c35d-404f-a59f-f2674e55a186" href="/node/232">prof. dr. Gregor Majdič</a></p> </div> <img loading="lazy" src="/sites/default/files/images/pictures/Koronavirus_spolne_razlike_2.jpg" width="2000" height="1332" alt="" /> Wed, 10 Jun 2020 09:01:06 +0000 lukam 300 at https://www.vf.uni-lj.si Testiranje živali na okužbo z virusom SARS-CoV-2 https://www.vf.uni-lj.si/novice/testiranje-zivali-na-okuzbo-z-virusom-sars-cov-2 <span class="field field--name-title field--type-string field--label-hidden">Testiranje živali na okužbo z virusom SARS-CoV-2</span> <span class="field field--name-uid field--type-entity-reference field--label-hidden"><span>lukam</span></span> <span class="field field--name-created field--type-created field--label-hidden">Tor, 05/05/2020 - 14:41</span> <a href="/taxonomy/term/44" hreflang="sl">Veterinarska fakulteta</a> <a href="/oznaka/sars-cov-2" hreflang="sl">SARS-CoV-2</a> <a href="/oznaka/covid-19" hreflang="sl">Covid-19</a> <a href="/oznaka/koronavirus" hreflang="sl">Koronavirus</a> <a href="/kategorija/aktualno" hreflang="sl">Aktualno</a> <p>Na Veterinarski fakulteti izvajamo testiranja živali na prisotnost virusa SARS-CoV-2.</p> <div class="hub--content content--paragraph"> <h5>Posodobljeno dne 21. 10. 2020</h5> </div> <div class="hub--mainImg"> <div class="mainImg--wrapper"> <div class="singleImg"> <div class="img"> <img loading="lazy" src="/sites/default/files/styles/780x440_galerija/public/images/gallery/COVID_19_test.jpg?h=4997dc06&amp;itok=cFHKdfmK" width="780" height="440" alt="Covid-19 testiranje" class="image-style-_80x440-galerija" /> </div> <div class="title"> <p></p> </div> </div> </div> </div> <div class="content--intro"> <p> Na Veterinarski fakulteti izvajamo testiranja živali na prisotnost virusa SARS-CoV-2. </p> </div> <div class="hub--content content--paragraph"> <p>Testiranje na prisotnosti virusa SARS-CoV-2, ki ga izvajamo na Veterinarski fakulteti, je namenjeno predvsem živalim iz gospodinjstev kjer so bili ugotovljeni pozitivni primeri pri ljudeh, oziroma so ljudje okužbo preboleli. Za živali teh lastnikov je testiranje brezplačno.&nbsp;</p> <p>Za lastnike, ki niso bili potrjeno okuženi ali oboleli, želijo pa vseeno testirati svojo žival, je na voljo plačljivo testiranje.</p> <p>Za okužbo z virusom SARS-CoV-2 so dovzetne mačke, dihurji, hrčki, levi, tigri, opice makaki in nekatere vrste netopirjev, manj pa psi. Lastniki lahko živali pripeljejo na Veterinarsko fakulteto, kjer jim bomo odvzeli ustrezne vzorce.&nbsp;</p> <p>Postopek odvzema vzorcev je za žival neboleč oziroma minimalno stresen, diagnostični postopek za dokaz virusa pa hiter, tako da lastniki lahko pričakujejo rezultat v nekaj dneh.</p> <p>Lastniki živali, ki bi se odločili za testiranje, se morajo za odvzem vzorcev predhodno najaviti z elektronskim sporočilom na <a href="mailto:KoronaVet.VF@vf.uni-lj.si">KoronaVet.VF@vf.uni-lj.si</a>, kjer bodo dobili vsa nadaljnja pojasnila in navodila v zvezi s testiranjem živali.&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <h4>Zakaj testiranje živali?</h4> <p>O novem koronavirusu je še veliko neznanega, zato so pomembne raziskave, ki bodo pojasnile načine okužbe, poti prenosa virusa, obstojnost virusa v okolju in načine delovanja virusa. Zaradi tega smo na Veterinarski fakulteti uvedli diagnostiko SARS-CoV-2 in začeli preverjati prisotnost virusa pri domačih živalih, ki so bile v stiku z obolelimi. Testiranje živali iz gospodinjstev s potrjeno okužbo s SARS-CoV-2 je skladno tudi s priporočili Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE). Rezultati teh raziskav bodo pokazali, kako pogosto se virus prenaša z ljudi na živali, koliko časa se virus zadržuje v živalih in podobno. Hkrati pa bodo rezultati pomembni za razumevanje, ali virus SARS-CoV-2 povzroča kakršnakoli obolenja tudi pri živalih, za boljše razumevanje poti okužb pri ljudeh ter tudi za razumevanje poteka bolezni COVID-19 pri ljudeh. &nbsp;</p> <p>Glede na do sedaj znane podatke, lahko živali okužene s SARS-CoV-2 ostanejo v domači oskrbi, saj ne predstavljajo večje nevarnosti za prenos in širjenje okužbe. Pri rokovanju s takšnimi živalmi pa priporočamo splošne higienske ukrepe.</p> </div> <img loading="lazy" src="/sites/default/files/images/pictures/COVID_19_test.jpg" width="2000" height="1331" alt="" /> Tue, 05 May 2020 12:41:32 +0000 lukam 277 at https://www.vf.uni-lj.si Pregled uporabnih informacij za študente v času epidemije https://www.vf.uni-lj.si/novice/pregled-uporabnih-informacij-za-studente-v-casu-epidemije <span class="field field--name-title field--type-string field--label-hidden">Pregled uporabnih informacij za študente v času epidemije</span> <span class="field field--name-uid field--type-entity-reference field--label-hidden"><span>lukam</span></span> <span class="field field--name-created field--type-created field--label-hidden">Sre, 04/15/2020 - 11:30</span> <a href="/taxonomy/term/178" hreflang="sl">Karierni centri UL</a> <a href="/oznaka/covid-19" hreflang="sl">Covid-19</a> <a href="/oznaka/koronavirus" hreflang="sl">Koronavirus</a> <a href="/oznaka/sars-cov-2" hreflang="sl">SARS-CoV-2</a> <a href="/oznaka/studij" hreflang="sl">študij</a> <a href="/oznaka/karierni-centri" hreflang="sl">karierni centri</a> <a href="/kategorija/aktualno" hreflang="sl">Aktualno</a> <p>Zaradi trenutne pandemije koronavirusa se je naše vsakdanje življenje bistveno spremenilo. Brez skrbi, tu smo, da vam ponudimo nekaj koristnih informacij in vas podpremo.</p> <div class="content--intro"> <p> Zaradi trenutne pandemije koronavirusa se je naše vsakdanje življenje bistveno spremenilo. Brez skrbi, tu smo, da vam ponudimo nekaj koristnih informacij in vas podpremo. </p> </div> <div class="hub--mainImg"> <div class="mainImg--wrapper"> <div class="singleImg"> <div class="img"> <img loading="lazy" src="/sites/default/files/styles/780x440_galerija/public/images/gallery/Karierni_centri_2.jpg?h=66e9f5ad&amp;itok=ZHJTA6Zc" width="780" height="440" alt="Karierni centri" class="image-style-_80x440-galerija" /> </div> <div class="title"> <p></p> </div> </div> </div> </div> <div class="hub--content content--paragraph"> <h4>V nadaljevanju smo zbrali nekaj idej in koristnih informacij, da se boste lažje prebili skozi ta čas in ga morda celo obrnili sebi v prid.</h4> <p>Vsebina se navezuje predvsem na <strong>skrb za psihofizično počutje, potencialne vire finančne pomoči in možnosti za osebni in profesionalni razvoj</strong>.</p> <p>Priporočamo vam redno spremljanje <a href="http://www.kc.uni-lj.si/" target="_blank">spletne strani</a> in družbenih omrežij Kariernih centrov UL (<a href="https://www.facebook.com/KariernicentriUL/" target="_blank">Facebook</a> in <a href="https://www.instagram.com/kariernicentriul/" target="_blank">Instagram</a>), saj tam sproti objavljamo aktualne informacije za vas. </p> <p>Na <a href="https://www.uni-lj.si/ul_in_koronavirus/" target="_blank">spletni strani Univerze v Ljubljani</a> pa lahko spremljate tudi druge aktualne informacije, povezane s koronavirusom in delovanjem Univerze v Ljubljani.</p> <p>V upanju, da vam bodo zbrane informacije v pomoč, vas lepo pozdravljamo, <br /> Karierni centri Univerze v Ljubljani</p> <p> </p> <h1>(P)ostanite fit - psihično in fizično</h1> <h5>Popolnoma normalno je, če se v tem obdobju počutite zmedeno, osamljeno, imate težave pri organiziranju študija, občutite tesnobo, jezo. Mnogi se soočajo s hudimi stiskami, saj so sami  ali njihovi družinski člani izgubili službo ali zboleli.</h5> <p>Dolgotrajen stres je težko rešiti sam in pogosto je najbolje, da poiščete pomoč.</p> <ol><li><strong>Kako se učinkovito spoprijemati s trenutnimi okoliščinami in organizirati ob nastalih spremembah</strong> je kot odziv na opažene in izražene stiske in dileme v zadnjem času, zapisala Ekipa Psihosocialne svetovalnice. Preberete si jih lahko <a href="http://1301.nccdn.net/4_4/000/000/075/891/Organizirati-se-ob-nastalih-spremembah_FINAL.pdf" target="_blank">tukaj</a>.</li> <li><strong>Če ste v duševni stiski, poiščite pomoč!</strong> Kontaktirajte Psihosocialno svetovalnico za študente Univerze v Ljubljani. Za pogovor so dostopni preko spleta.  Več in informacij in možnost prijave na pogovor najdete <a href="https://www.pef.uni-lj.si/894.html" target="_blank">tukaj</a>. Nacionalni inštitut za javno zdravje je zbral seznam strokovnjakov, ki so na voljo za brezplačne razbremenilne pogovore. Objavljen je <a href="https://www.nijz.si/sl/strokovnjaki-s-podrocja-dusevnega-zdravja-v-casu-epidemije-koronavirusa-na-voljo-za-brezplacne?fbclid=IwAR1Y43OQ8SFLpGg_U9icNsCnRMLR36BVjwr_rwE1O9XDy6fW3htgtVwcCUU" target="_blank">tukaj</a>.</li> <li><strong>Ne zanemarite gibanja!</strong> Center za obštudijsko dejavnost vam v okviru akcije #ulaktivnidoma ponuja ideje kako v tem času ostati (obštudijsko) aktivni ter <strong>vadbe, ki jih lahko sami naredite doma</strong>. Vabljeni k ogledu Instagram profila @sport.ul, kjer objavljajo nove vsebine in kjer so shranjeni tudi vsi pretekli treningi in priporočil Fakultete za šport v okviru projekta <a href="https://bit.ly/2V9sD0k" target="_blank">SLOfit</a></li> <li><strong>Naučite se strategij spoprijemanja s stresom in negotovostjo.</strong> Na spletni strani – <a href="https://www.kc.uni-lj.si/dogodki.html" target="_blank">tukaj</a> - sproti objavljamo napovednike webinarjev in spletnih delavnic, tudi na temo spoprijemanja s stresom in drugimi aktualnimi vsebinami, vezanimi na profesionalni in osebni razvoj. Nekateri dogodki so že razpisani, drugi bodo v kratkem. V <a href="https://e-ucilnica.uni-lj.si/Strani/default.aspx" target="_blank">e-učilnici</a> so vam na voljo posnetki različnih webinarjev, med drugim tudi na temo, kako se pogovarjati z nekom, ki razmišlja o samomoru.</li> </ol><h1><br /> Kje poiskati pomoč ob finančnih težavah</h1> <ol><li>Državni zbor je potrdil zakon, s katerim bo država pomagala tudi študentom, ki so zaradi pandemije ostali brez zaslužka: <a href="https://www.gov.si/teme/koronavirus/vladni-ukrepi/" target="_blank">https://www.gov.si/teme/koronavirus/vladni-ukrepi/</a>.</li> <li>Za denarno pomoč v obliki nepovratnih finančnih sredstev v višini 150 EUR, se lahko obrnete tudi na Fundacijo Študentski tolar: <a href="https://www.studentski-tolar.si/izredna-pomoc-2" target="_blank">https://www.studentski-tolar.si/izredna-pomoc-2</a>. <strong>Pazite, rok za prijavo je do vključno 16.4.2020</strong>.</li> <li>Projekt Botrstvo  poteka pod okriljem Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje z namenom pomagati otrokom in mladostnikom in njihovim družinam z vse Slovenije, ki so se znašli v socialni stiski - <a href=" https://www.boter.si/2020/03/13/informacije-o-ukrepih-zaradi-razglasene-epidemije-koronavirusa/" target="_blank">povezava</a>.</li> <li>Kontaktirate lahko tudi centre za socialno delo, kjer se med drugim lahko tudi pozanimate o možnosti pridobitve izredne denarne socialne pomoči, ki je namenjena osebam oz. družinam, ki so se zaradi razlogov, na katere ne morejo vplivati znašli v položaju materialne ogroženosti - <a href="https://www.csd-slovenije.si/obvestila/Nekaj%20informacij%20o%20pravici%20izredne%20denarne%20socialne%20pomo%C4%8Di/" target="_blank">povezava</a>.</li> </ol><h1><br /> Poskrbite za svoj osebni razvoj</h1> <ol><li><strong>Le klik do brezplačnih spletnih izobraževanj.</strong> Za vas smo na enem mestu zbrali povezave do izobraževanj različnih ponudnikov, med katerimi jih je veliko brezplačnih.  <a href="https://www.kc.uni-lj.si/novice/le-klik-do-tevilnih-izobra-evanj.html" target="_blank">Preverite, če najdete kaj zase</a>. Redno spremljajte naše novice in <a href="https://www.kc.uni-lj.si/dogodki.html" target="_blank">napovednike spletnih dogodkov</a> in ne pozabite obiskati <a href="https://e-ucilnica.uni-lj.si/Strani/default.aspx" target="_blank">spletne učilnice</a> (dostop za študente in zaposlene UL z univerzitetno digitalno identiteto).</li> <li><strong>Razmislite o svojih študijskih in kariernih načrtih.</strong> Veste, kakšne so zaposlitvene možnosti z vašo izobrazbo po zaključku študija? Kje se zaposlujejo diplomanti z vašo izobrazbo? Že dalj časa načrtujete pripravo CVja, motivacijskega pisma in/ali profila na LinkedInu? Sedaj je čas tudi, da odkrijete kaj več o sebi. Kontakirajte karierne svetovalce: <a href="https://e-ucilnica.uni-lj.si/Strani/default.aspx" target="_blank">https://www.kc.uni-lj.si/kontakt.html</a>.</li> </ol><h3>Vas mika tujina?</h3> <p>Študenti Univerze v Ljubljani imate brezplačen dostop do vodilnega portala virov za kariero in zaposlitev v tujini, GoinGlobal. Poiščete koristne informacije o iskanju zaposlitve in pripravništva v več kot 40 državah, primere spremnih pisem in življenjepise ter nasvete, kako se pripraviti na razgovor za službo: <a href="https://online.goinglobal.com/" target="_blank">https://online.goinglobal.com/</a>.</p> <h3>Zaključujete študij?</h3> <p>Vabljeni k vpisu v svoj klub alumnov. Klubi alumnov tudi v teh časih ponujajo vrsto ugodnosti, ogled prostih delovnih mest in mentorstvo starejših kolegov. Vpišete se lahko <a href="https://alumniul.online/" target="_blank">tukaj</a>, dodatne informacije pa so vam na voljo <a href="http://www.uni-lj.si/alumni" target="_blank">tukaj</a>.</p> <p>Več informacij na naslednji <a href="https://www.kc.uni-lj.si/novice/pregled-uporabnih-informacij-za-tudente-v-asu-epidemije-.html" target="_blank">povezavi</a>.</p> <p> </p> <p><img alt="Karierni centri" data-entity-type="file" data-entity-uuid="aacf5ce7-6891-4f7a-a7f6-866fc8eda999" src="/sites/default/files/inline-images/Screenshot%202020-04-15%20at%2011.26.54.png" width="500px" height="240" loading="lazy" /></p> <p><em>Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.</em><br />  </p> </div> <img loading="lazy" src="/sites/default/files/images/pictures/Karierni_centri_3.jpg" width="2436" height="1620" alt="" /> Wed, 15 Apr 2020 09:30:37 +0000 lukam 262 at https://www.vf.uni-lj.si