Inštitut za patologijo, sodno veterinarstvo, prostoživeče živali, čebele in akvakulturo

Gostujoče predavanje veterinarskega patologa prof. dr. Francisca A. Uzala

lukam — Wed, 22 Jul 2026 05:26:42 +0000

Gostujoče predavanje veterinarskega patologa prof. dr. Francisca A. Uzala lukam Sre, 07/22/2026 - 07:26 Inštitut za patologijo, sodno veterinarstvo, prostoživeče živali, čebele in akvakulturo patologija gostujoče predavanje Dogodek Izobraževanje

Vabimo vas na predavanji veterinarskega patologa prof. dr. Francisca A. Uzala z naslovom Diseases of horses and cattle: something old (but classic) and something new... in Clostridial diseases of farm animals.

Kdaj	ponedeljek, 7. septembra 2026, od 9:00 do 12:00
Kje	UL VF, Podiplomska predavalnica, Gerbičeva 60, Ljubljana
Kaj	9:00 - 9:45: Diseases of horses and cattle: something old (but classic) and something new… Part 1: horses 10:00 - 10:45: Diseases of horses and cattle: something old (but classic) and something new… Part 2: cattle 11:00 - 11:45: Clostridial diseases of farm animals
Prijava	Za udeležbo na brezplačnem predavanju je obvezna prijava: https://1ka.arnes.si/a/7d68858d

Francisco A. Uzal, DVM, FRVC, MSc, PhD, Dipl. ACVP

Francisco A. Uzal, DVM, FRVC, MSc, PhD, Dipl. ACVP, je ugledni profesor diagnostične patologije, vodja laboratorija v San Bernardinu v okviru California Animal Health and Food Safety (CAHFS) ter vršilec dolžnosti predstojnika Oddelka za patologijo, mikrobiologijo in imunologijo na School of Veterinary Medicine, UCDavis.

Izobraževal in usposabljal se je v Argentini, kjer je pridobil naziv doktorja veterinarske medicine (DVM), na Švedskem, kjer je pridobil naziva FRVC in magister znanosti (MSc), ter v Avstraliji, kjer je opravil doktorski in podoktorski študij. Je vodilni strokovnjak za klostridijske bolezni živali in bolezni prebavil, posebej pa ga zanimajo bolezni prebavil pri konjih, prežvekovalcih in drugih rejnih živalih.

Prof. Uzal je v recenziranih znanstvenih revijah objavil približno 370 člankov, je prvi avtor poglavja Alimentary Diseases v 6. in 7. izdaji knjige Jubb, Kennedy and Palmer’s Pathology of Domestic Animals (2016 in 2025) ter prvi avtor 1. in 2. izdaje knjige Clostridial Diseases of Animals (2016 in 2026). Napisal je tudi poglavja o klostridijskih boleznih v več uveljavljenih veterinarskih učbenikih, kot so Diseases of Poultry, Diseases of Pigs in Textbook of Internal Medicine. V okviru Nacionalnega inštituta za zdravje ZDA (NIH) vodi dejaven raziskovalni program o klostridijskih boleznih, s posebnim poudarkom na boleznih prebavil, ki jih povzroča bakterija Clostridium perfringens.

Prof. Uzal je diplomat in ugledni član Ameriškega kolegija veterinarskih patologov (Dipl. ACVP), član Ameriškega združenja veterinarskih laboratorijskih diagnostikov (AAVLD) ter član Argentinske akademije za agronomijo in veterino. Prof. Uzal je tudi nekdanji predsednik in ustanovni član Latinskoameriške skupine za primerjalno patologijo, glavni izvršni direktor Davis-Thompson Foundation, novoizvoljeni predsednik Ameriškega združenja veterinarskih laboratorijskih diagnostikov ter podpredsednik Ameriškega združenja za anaerobe. Dr. Uzal je področni urednik in urednik fotografij pri reviji Journal of Veterinary Diagnostic Investigation, pridruženi urednik revij Anaerobe in Veterinary Research Communications ter član uredniških odborov več drugih revij. Tekoče govori špansko in angleško.

Gostujoče predavanje Prof. dr. Heike Schmidt-Posthaus

lukam — Thu, 25 Sep 2025 11:37:48 +0000

Gostujoče predavanje Prof. dr. Heike Schmidt-Posthaus lukam Čet, 09/25/2025 - 13:37 Inštitut za patologijo, sodno veterinarstvo, prostoživeče živali, čebele in akvakulturo patologija gostujoče predavanje Dogodek Izobraževanje

Vabljeni na 45-minutno predavanje veterinarske ribje patologinje Prof. Dr. Heike Schmidt-Posthaus, ki bo potekalo v ponedeljek, 29. septembra 2025, ob 11:00 na IPDRČ (predavalnica Diagnostika), Gerbičeva 60

Vabljeni na 45-minutno predavanje veterinarske ribje patologinje Prof. Dr. Heike Schmidt-Posthaus.

Kaj	Histologija in patologija rib v primerjavi s sesalci: anatomske posebnosti in nekatere izbrane bolezni
Kdaj	ponedeljek, 29. septembra 2025, ob 11:00
Kje	UL VF, Predavalnica Diagnostika, Gerbičeva 60, Ljubljana

Prof. Dr. Heike Schmidt-Posthaus, Diplomat ECVP, Diplomat ECAAH

Prof. dr. Heike Schmidt-Posthaus je vodja oddelka za ribe na Inštitutu za zdravje rib in prostoživečih živali (FIWI - Institut für Fisch- und Wildtiermedizin), Veterinarska fakulteta Vetsuisse, Univerza v Bernu. Je specialistka za veterinarsko patologijo (ECVP) in zdravje vodnih živali (ECAAH). Njene dejavnosti vključujejo dodiplomski in podiplomski pouk, diagnostične storitve ter raziskovanje nalezljivih bolezni rib in rakov.

Trenutno se raziskovalno osredotoča na proliferativno bolezen ledvic (PKD) pri divjih potočnih postrvih in na račjo kugo (crayfish plague), predvsem v povezavi s temperaturnim stresom. Poleg tega je FIWI švicarski nacionalni referenčni laboratorij za bolezni vodnih živali.

Gostujoče predavanje veterinarskega patologa Dr Jordan Mitchella

lukam — Sun, 07 Sep 2025 08:00:04 +0000

Gostujoče predavanje veterinarskega patologa Dr Jordan Mitchella lukam Ned, 09/07/2025 - 10:00 Inštitut za patologijo, sodno veterinarstvo, prostoživeče živali, čebele in akvakulturo patologija gostujoče predavanje Dogodek Izobraževanje

Vabimo vas na 45-minutno predavanje veterinarskega patologa Dr Jordan Mitchella z naslovom Mycobacterial infections in felines.

Kdaj	ponedeljek, 8. septembra 2025, ob 13:30
Kje	UL VF, Predavalnica Diagnostika, Gerbičeva 60, Ljubljana

Jordan Mitchell BVM&S MVetMed PhD MRCVS

Jordan Mitchell BVM&S MVetMed PhD MRCVS je zaključil študij veterinarske medicine na Royal (Dick) School of Veterinary Studies, University of Edinburgh na Škotskem, kjer je leta 2015 diplomiral z odliko. Po enem letu dela v praksi za male živali se je vrnil na University of Edinburgh in na Roslin Institute doktoriral iz kliničnih veterinarskih znanosti na temo večparametričnih diagnostičnih testov za diagnostiko tuberkuloze pri mačkah. Nato je kot podoktorski raziskovalni asistent preučeval imunski odziv v črevesju ptic. Leta 2022 se je vpisal na Royal Veterinary College, University of London, kjer je pričel specialistični program iz veterinarske anatomske patologije in ga zaključil julija 2025.

Projekt LIFE Lynx osvojil kar dve prestižni nagradi

lukam — Mon, 16 Jun 2025 11:43:13 +0000

Projekt LIFE Lynx osvojil kar dve prestižni nagradi lukam Pon, 06/16/2025 - 13:43 Inštitut za patologijo, sodno veterinarstvo, prostoživeče živali, čebele in akvakulturo Lynx LIFE nagrada Aktualno

V okviru Zelenega tedna – največjega okoljskega dogodka v Evropi je 3. junija strokovna komisija za nagrade LIFE prepoznala projekt LIFE Lynx kot najboljši v Evropi v kategoriji varstvo narave in biodiverzitete, javnost pa je z glasovanjem projektu namenila tudi nagrado občinstva.

Navdušenje ob prejemu kar dveh nagrad je delila tudi Anita Fassio, nadzornica projekta iz Evropske komisije. Foto: arhiv ZGS

Strokovno komisijo je projekt prepričal predvsem z aktivnim vključevanjem deležnikov, še posebej lovcev, pri reševanju risov pred ponovnim izumrtjem. V sedmih letih projekta smo v Slovenijo in na Hrvaško doselili 18 risov in do konca lanskega leta zabeležili več kot 50 njihovih potomcev. V slovenskih Alpah pa smo z doseljenimi risi vzpostavili povezovalno populacijo, ki je prvi korak k dolgoročni ohranitvi risov v tem delu Evrope.

Komisija z nagradami, ki jih podeljuje že 19. leto zapored, prepoznava najbolj inovativne, navdihujoče in učinkovite projekte LIFE v treh kategorijah: varstvo narave in biodiverzitete, okolje in podnebni ukrepi. Veseli nas da smo delavci Enote za divjad, ribe in čebele prispevali svoj delček v mozaik te uspešne zgodbe.

Vir

Projekt LIFE Lynx se poteguje za nagrado

lukam — Thu, 15 May 2025 08:24:17 +0000

Projekt LIFE Lynx se poteguje za nagrado lukam Čet, 05/15/2025 - 10:24 Inštitut za patologijo, sodno veterinarstvo, prostoživeče živali, čebele in akvakulturo Lynx LIFE nagrada Aktualno

Evropska komisija je projekt LIFE Lynx nominirala za nagrado strokovne komisije LIFE 2025.

Foto: Miha Krofel

Evropska komisija je projekt LIFE Lynx nominirala za nagrado strokovne komisije LIFE 2025.

V letih 2017-2024 smo na Enoti za divjad, ribe in čebele sodelovali v že v tretjem mednarodnem projektu, LIFE Lynx (LIFE16 NAT/SI/000634), katerega cilj je bil reševanje Dinarsko-JV alpske populacije risa pred izumrtjem ter njena dolgoročna ohranitev. V projektu smo v Slovenijo in na Hrvaško z mednarodnim sodelovanjem doselili rise iz slovaškega in romunskega dela Karpatov. Na Veterinarski fakulteti smo in še ugotavljamo zdravstveno stanje risov, ki so bili najdeni poginjeni. Prav tako smo pred naselitvijo izvedli nekatere diagnostične preiskave s katerimi smo potrdili, da novo naseljene živali niso nosilke povzročiteljev bolezni, ki bi lahko ogrozili obstoječo populacijo.

Evropska komisija je naš projekt prepoznala in ga nominirala za nagrado strokovne komisije LIFE 2025. Poleg nagrade strokovne komisije, se projekt poteguje tudi za nagrado "Citizens Prize", za katero lahko glasujete na povezavi: https://www.lifeawards.eu/project/life-lynx/

Glasovanje bo potekalo do 3. junija 2025, ko bo v Bruslju razglasitev nagrajencev v okviru Zelenega tedna, največjega evropskega okoljskega dogodka.

Vakcinacija ribjih jat v velikih rejah

lukam — Fri, 21 Mar 2025 14:19:04 +0000

Vakcinacija ribjih jat v velikih rejah lukam Pet, 03/21/2025 - 15:19 Inštitut za patologijo, sodno veterinarstvo, prostoživeče živali, čebele in akvakulturo Ribe vakcinacija rib Strokovno

Članicam DS za ribe se je ponudila izjemna priložnost, da so se na otoku Ugljan lahko udeležile vakcinacije rib največjega hrvaškega proizvajalca morskih rib.

Vakcinacija ribjih jat se v velikih rejah v največji meri izvaja imerzijsko in ta način že več let rutinsko uporabljamo tudi v slovenskih ribogojnicah. Parenteralna aplikacija je najbolj učinkovit vnos zdravila v telo, vendar je v ribogojstvu zaradi velikega števila živali to zelo zamuden postopek, ki zahteva usposobljene in dobro organizirane ekipe ter prilagojeno opremo. Pred aplikacijo vakcine se izvede anestezija, aplikacija pa poteka na t.i. mokri ali suhi mizi, kar pomeni, da je žival v času vakcinacije v vodi oziroma za kratek čas na suhem. Vakcino se aplicira i/p, v področje trebuha, za trebušne plavuti, s pomočjo posebej prilagojenih injekcijskih pištol, ki so opremljene s števci odmerkov. Mogoča je tudi že popolnoma avtomatizirana aplikacija, ki jo opravi stroj. V času obiska je ravno potekalo testiranje robota, ki ga je razvilo eno največjih podjetji na tem področju.

V Sloveniji p/e aplikacij zdravil ribam, razen v manjših ljubiteljskih ribnikih, še nismo izvajali. Nedavni pojavi laktokokoze v velikih ribogojnicah pa so zahtevali hiter odziv veterinarske stroke z namenom pokritja potreb terena. Treningi, kot je potekal na Ugljanu, so izredno dragi in jih izvajajo za to posebej usposobljene ekipe, vendar so zaradi številnih tehničnih podrobnosti nujni za bodoče izvajalce. Članice DS so se, zaradi iniciative rejca Dominika Goričarja, vakcinacije na Ugljanu udeležile brez stroškov, za kar se mu lepo zahvaljujeo. Trenutno so pri koncu s pripravami na izvedbo prve vakcinacije v naši državi. Z dobaviteljem vakcine in opreme so že sklenjeni dogovori. Uspelo jim je tudi izvesti dodatno spletno izobraževanje s strani proizvajalca vakcine in si zagotoviti njegovo tehnično podporo na terenu ob začetku vakcinacije. Le-ta bo predvidoma potekala v prvi polovici aprila 2025.

Predavanji gostujočih specialistov veterinarske anatomske patologije

lukam — Mon, 06 May 2024 13:30:09 +0000

Predavanji gostujočih specialistov veterinarske anatomske patologije lukam Pon, 05/06/2024 - 15:30 Inštitut za patologijo, sodno veterinarstvo, prostoživeče živali, čebele in akvakulturo patologija gostujoče predavanje Dogodek Izobraževanje

Pridružite se nam na predavanjih dveh zanimivih specialistov veterinarske anatomske patologije.

Kdaj	ponedeljek, 20. maja 2024, od 12.00 do 14.00
Kje	UL VF, Predavalnica Diagnostika, Gerbičeva 60

Kevin O'Brien, BA VMD MVetMed DACVP MRCVS

Zaposlen kot Fellow in Comparative & Laboratory Animal Pathology na University of Pennsylvania, Združene države Amerike.

Naslov njegovega predavanja je »Laboratory Animal Pathology: An Introduction«. Predavanje bo zajelo kratek pregled patologije laboratorijskih živali in dela na njihovem oddelku, nato pa se bo nadaljevalo z bolj poglobljeno obravnavo treh primerov, ki pokrivajo klasična obolenja pri laboratorijskih miših, ribah in tupajah (angl. tree shrew).

Kevin O’Brien je leta 2013 pridobil svoj Bachelor of Arts (biologija, kemija) na College of Arts and Science, New York University, Združene države Amerike. Po dvoletnem fellowship iz biologije v Abu Dhabiju je pričel s študijem veterinarske medicine na School of Veterinary Medicine, University of Pennsylvania. Po zaključku leta 2019 se je vpisal na program specializacije iz veterinarske anatomske patologije na Royal Veterinary College v Londonu. Slednjo je zaključil junija 2022, pridobil naziv Master of Veterinary Medicine in uspešno opravil zaključni izpit s strani American College of Veterinary Pathologists. Nato se je preselil nazaj v Združene države Amerike in se zaposlil na University of Pennsylvania.

Dylan Yaffy, BSc (Hons) BVetMed (Hons) MVetMed DipACVP MRCVS

Zaposlen kot Lecturer in Zoo and Wildlife Pathology na Royal Veterinary College, University of London, Združeno kraljestvo.

Naslov njegovega predavanja je »Zoo and Wildlife Pathology at the RVC – Recent Projects, Ongoing Collaborations and Future Directions«. Predavanje bo predstavilo vlogo patologa za divje živali in živali iz živalskih vrtov na pedagoškem, raziskovalnem in diagnostičnem področju znotraj Royal Veterinary College.

Dylan Yaffy je leta 2016 svoj Bachelor of Science iz Agricultural & Environmental Science (Life Science Major – Wildlife Biology Specialisation) pridobil na McGill University v Quebecu, Kanada. Po zaključku se je istega leta preselil v Združeno kraljestvo in se vpisal na študij veterinarske medicine na Royal Veterinary College v Londonu. Leta 2020 se je vpisal na program specializacije iz veterinarske anatomske patologije na Royal Veterinary College. Ob zaključku specializacije junija 2023 je pridobil naziv Master of Veterinary Medicine in nato uspešno opravil zaključni izpit s strani American College of Veterinary Pathologists. Dylan Yaffy svojo kariero nadaljuje na Royal Veterinary College.

Prostoživeče živali so dober pokazatelj onesnaženosti okolja

lukam — Thu, 14 Mar 2024 10:24:00 +0000

Prostoživeče živali so dober pokazatelj onesnaženosti okolja lukam Čet, 03/14/2024 - 11:24 Inštitut za patologijo, sodno veterinarstvo, prostoživeče živali, čebele in akvakulturo lisica pesticidi prostoživeče živali Aktualno Raziskovanje Strokovno

Na lisicah smo izvedli prvo študijo o pojavnosti strupov za zatiranje glodavcev pri neciljnih živalskih vrstah v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu.

Skrb za ohranitev okolja je ena temeljnih prioritet, ki si jih je zastavila Evropska Unija. Naravo in biotsko raznovrstnost že vrsto let varuje več zakonov, ki se danes vključujejo v širši okvir Evropskega zelenega dogovora, ki je ena od šestih krovnih prednostnih nalog Evropske komisije v obdobju 2019‒2024. Evropski in svetovni interes za raziskave okolja je velik, kar tudi področju Veterinarske medicine daje velike možnosti za doprinos k tem prizadevanjem.

Prostoživeče živali so dober pokazatelj (bioindikator) onesnaženosti okolja, ki vpliva na celoten ekosistem. Prav zato smo na Veterinarski fakulteti pričeli z raziskavami ugotavljanja prisotnosti kontaminantov okolja na reprezentativnih živalskih vrstah v Sloveniji ter ovrednotenju njihovih toksičnih učinkov za izvedbo integralne ocene tveganja za zastrupitve.

Na lisicah (Vulpes vulpes) smo izvedli prvo študijo o pojavnosti strupov za zatiranje glodavcev pri neciljnih živalskih vrstah v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu. V jetrih smo ugotovili statistično višje koncentracije ostankov rodenticidnih pesticidov z antikoagulantnim delovanjem, kot primerljive raziskave v Evropi in svetu, kar je odkrilo in opozorilo na znaten okoljski problem sekundarnih zastrupitev v naši državi in regiji. Rezultati raziskave so v povezavi z rezultati izvedene ankete pri izvajalcih dejavnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (DDD), ki dokazujejo porast uporabe čedalje bolj strupenih substanc iz druge generacije rodenticidov, predvsem zaradi povečane odpornosti glodavcev na tovrstne manj strupene in v preteklosti bolj uporabljane substance. Ugotovljene koncentracije rodenticidov smo povezali z regionalnimi in lokalnimi urbanizacijskimi in agronomskimi dejavniki. Rezultati raziskave bodo prispevali k poznavanju zaščite evropskih ekosistemov, saj prostoživeče živali niso omejene z državnimi mejami.

Povezava do objave znanstvenega članka v reviji Science of the Total Environment: https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2024.170400

Avtorji: Vesna Cerkvenik Flajs, Detlef Schenke, Diana Žele Vengušt, Simona Korenjak Černe, Anton Perpar in Gorazd Vengušt

Sodelujoče institucije:

Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta;
Julius Kühn Institute (JKI) ‒ Federal Research Centre for Cultivated Plants, Berlin, Nemčija;
Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta;
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta;
Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Ljubljana.

Kemijski povzročitelji hormonskih motenj ‒ naše raziskave bisfenola A na modelu ovce

lukam — Mon, 27 Feb 2023 09:05:08 +0000

Kemijski povzročitelji hormonskih motenj ‒ naše raziskave bisfenola A na modelu ovce lukam Pon, 02/27/2023 - 10:05 Inštitut za patologijo, sodno veterinarstvo, prostoživeče živali, čebele in akvakulturo Bisfenol A ovce hormonske motnje toksikokinetika Raziskovanje

Toksikokinetika bisfenola A pri ovcah in njegov vpliv na kosti in spolne organe ovnov v puberteti.

Bisfenol A (BPA) je antropogena kemikalija in eden najvidnejših kemijskih povzročiteljev hormonskih motenj (KPHM), ki povzročajo neravnovesje hormonskega sistema. Zaradi množične svetovne proizvodnje in široke uporabe, je stalno prisoten v okolju. Največ se ga uporablja za proizvodnjo polikarbonatne plastike za embalažo. Njegovo uporabo v otroških stekleničkah so že pred časom prepovedali.

Dokazani so bili škodljivi učinki KPHM, vključno z BPA pri visokih odmerkih, kot so vpliv na pojavnost raka, debelosti in srčnih obolenj, kontroverzni pa ostajajo vplivi nizkih odmerkov, ki smo jim tako ljudje kot živali izpostavljeni v vsakdanjem življenju. Še posebej je tako lahko problematična izpostavljenost v kritičnih obdobjih razvoja organizma, ko se razvija hormonski sistem npr. med nosečnostjo in v obdobju otroštva ter pubertete. Zaradi aktualnosti in nedorečenosti na tem področju je BPA danes ena najbolj preiskovanih spojin.
Z našo ekotoksikološko raziskavo, za katero smo predhodno pridobili vsa potrebna dovoljenja in je potekala v letu 2017, smo proučili pot BPA skozi organizem ovce kot modelne živali, njegov vpliv na kosti in moške spolne organe v puberteti ter izločanje v okolje. Ovce so sesalci, namenjeni za prehrano ljudi, kot pašne živali pa so tudi bioindikator onesnaženosti okolja. Poskusi na živalih se običajno izvajajo na laboratorijskih glodavcih, mi pa smo raziskavo opravili na alternativnem živalskem modelu – malih prežvekovalcih, nastanjenih na Centru za sonaravno rekultiviranje Vremščica, ki je del Veterinarske fakultete. Uporabili smo ovce slovenske avtohtone mlečne pasme Istrska pramenka, ki smo jim s hrano večkratno vnašali zelo nizke odmerke BPA, ki bi bili možni v okolju in bi jih še lahko kemijsko zaznali. Najprej smo izvedli pilotni poskus, kjer smo uporabili ovco s sesnim jagnjetom in ugotovili, da se BPA v večjem delu izloča z urinom, v manjšem delu pa tudi z mlekom in iztrebki. Za namen ovrednotenja koncentracij BPA v kompleksnih bioloških vzorcih smo razvili kemijske metode njegovega določevanja v krvni plazmi, mleku, urinu in iztrebkih, za ovrednotenje toksikokinetičnih parametrov pa smo uporabili toksikokinetično modeliranje. Drugi poskus smo izvedli na skupini 14 ovnov v puberteti, od katerih smo polovici živali dva meseca vsakodnevno vnašali BPA, ob koncu pa smo vse živali v poskusu evtanazirali. Ugotovili smo, da BPA v nižjem odmerku statistično značilno ne vpliva na spolne organe ovnov, saj v modih ovnov, ki so prejemali BPA nismo ugotovili histopatoloških sprememb, ki bi nakazovale na toksično delovanje BPA. BPA bi lahko vplival na koncentracijo in morfologijo semenčic, vendar razlike v naši raziskavi niso bile statistično značilne in bi bile za potrditev le-teh potrebne dodatne raziskave z večjim številom živali. Prav tako pri teh ovnih nismo zaznali učinkov na njihove še rastoče kosti. Proučevali smo makro- in mikrostrukturo kostnega tkiva, vendar nizki odmerki BPA niso vplivali na velikost, obliko ali trdnost stegnenic. V mineralni sestavi smo zaznali značilne razlike pri mikroelementih manganu (znižan) in cinku (povišan), kar bi lahko nakazovalo učinke pri dolgotrajni izpostavljenosti živali BPA. Analiza ostankov BPA v užitnih tkivih, odvzetih po koncu poskusa je prav tako pokazala majhen delež potencialne celokupno zaužite dnevne vsebnosti v odnosu na sedaj veljavno zgornjo dopustno mejo Evropske agencije za varnost hrane (EFSA). S predvidenim drastičnim znižanjem te meje, pa bi se tveganje za zdravje potrošnikov bistveno povečalo.

Predstavljeno raziskavo bogatita interdisciplinarnost vključenih raziskovalnih področij, medinštitutsko (še Klinika za reprodukcijo in velike živali ‒ Infrastrukturni center za sonaravno rekultiviranje Vremščica in Inštitut za predklinične vede Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani ter Inštitut za klinično kemijo in biokemijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani) ter medfakultetno (še Fakulteta za farmacijo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo ter Biotehniška fakulteta – Zootehnika Univerze v Ljubljani) in meddržavno (še Švica, Švedska, Češka in Iran) sodelovanje. Z izborom ovc kot modelnih živali pa veterinarska medicina kot stroka doprinaša k reševanju vprašanj vpliva onesnažil na živa bitja, s katerimi si delimo okolje.

Raziskava je bila financirana v okviru Programskih skupin P4-0092 Zdravje živali, okolje in varna hrana ter P4-0053 Endokrini, imunski in encimski odzivi pri zdravih in bolnih živalih Javne agencije RS za raziskovalno dejavnost (ARRS). Asist. dr. Sabina Šturm je bila prejemnica ARRS štipendije podiplomskega doktorskega programa za financiranje mladih raziskovalcev.

Rezultate naše študije smo uspešno predstavili v petih člankih, objavljenih v uglednih mednarodnih revijah v letih 2020‒2022. Rezultati pilotnega poskusa ter izsledki toksikokinetike BPA na ovnih in vplivi na moda so bili predstavljeni v treh člankih (revije Scientific Reports – IF 4,38, Journal of Environmental Science and Health, Part B – IF 1,99 in Toxics – IF 4,47) in so del doktorske disertacije asist. dr. Sabine Šturm (pod mentorstvom znan. svet. dr. Vesne Cerkvenik Flajs in somentorstvom doc. dr. Tanje Švara). Rezultate študije na kosteh smo objavili v članku revije Animals – IF 3,23 ter rezultate ostankov v tkivih v reviji Environmental Science and Pollution Research – IF 5,19.

Povezave na objavljene članke:

Pilotni poskus z ovco:

Ovni ‒ toksikokinetika in vpliv na moda:

https://www.mdpi.com/2305-6304/10/5/224

Ovni ‒ kosti (v sodelovanju z Inštitutom za predklinične vede):

https://www.mdpi.com/2076-2615/12/17/2179

Ovni – užitna tkiva:

https://link.springer.com/article/10.1007/s11356-022-21154-5

Pripravile:

asist. dr. Sabina Šturm
asist. dr. Jana Brankovič
znan. svet. dr. Vesna Cerkvenik Flajs

Nevarna razmerja: Zveri na našem dvorišču

lukam — Fri, 10 Feb 2023 08:36:48 +0000

Nevarna razmerja: Zveri na našem dvorišču lukam Pet, 02/10/2023 - 09:36 Inštitut za patologijo, sodno veterinarstvo, prostoživeče živali, čebele in akvakulturo Echinococcus multilocularis Echinococcus granulosus sensu stricto Echinococcus canadensis PCR v realnem času lisica šakal prostoživeče živali Raziskovanje

Ehinokokoza pri zvereh v Sloveniji

V 5. stoletju želi nadobudni zdravnik Hipokrat, po številnih poskusih zdravljenja, odkriti kaj je ubilo njegove paciente. Pregleda njihove organe in v njih opazi različno velike, z vodo napolnjene ciste, zato bolezen poimenuje »s tekočino napolnjena jetra«. Že takrat ve, da so v bolezen vpletene živali vendar ne ve kako. Minejo tisočletja in danes vemo, da je takrat Hipokrat odkril pravzaprav dve bolezni, cistično in alveolarno ehinokokozo, ki ju kratko imenujemo tudi ehinokokoza ali mehurjavost in ju pri človeku povzročata pasja in lisičja trakulja. Ljudje se okužimo, če po nesreči pridemo v stik z okuženimi iztrebki prostoživečih (lisice, volkovi, kune, jazbeci) ali domačih mesojedov (pes ali mačka), ki vsebujejo jajčeca trakulj. Tveganje za okužbo lahko bistveno zmanjšamo že samo s tem, da naše pse in mačke redno razglistimo zlasti če lovijo male glodavce ali jedo nepregledano drobovino vsejedov (npr.prašič) in prežvekovalcev. V naši raziskavi smo odgovore iskali neposredno pri naslovniku t.j. lisicah, kunah, volkovih, šakalih, risih in vidri (https://www.mdpi.com/2076-2615/12/17/2223).

S pomočjo molekularnih metod smo ocenili razširjenost trakulje Echinococcus multilocularis (EM), E. canadensis in E. granulosus sensu stricto v blatu prostoživeče populacije lisic, volkov, šakalov, kun, risov, jazbecev in vider v Sloveniji. Prisotnost dednega materiala zajedavca EM smo ugotovili pri kar 29,1 % pregledanih lisic in 18 % pregledanih šakalih, kar nas uvršča v države z visoko pojavnostjo tega zajedavca. Ostalih iskanih vrst trakulj nismo potrdili. Ugotovili smo, da je razširjenost EM povezana z regijo iz katere izvira vzorec, ne pa tudi z vrsto, starostjo ali spolom živali. V osrednji in južni Sloveniji je tako največja prevalenca EM in s tem tudi tveganje za okužbo. Zaradi širjenja habitata in naraščajoče populacije pa menimo, da lahko šakal v prihodnosti postane pomemben vir okužbe z EM.

Avtorji: Petra Bandelj, Rok Blagus, Gorazd Vengušt in Diana Žele Vengušt

Inštitut za patologijo, sodno veterinarstvo, prostoživeče živali, čebele in akvakulturo

Gostujoče predavanje veterinarskega patologa prof. dr. Francisca A. Uzala

Kdaj

Kje

Kaj

Prijava

Francisco A. Uzal, DVM, FRVC, MSc, PhD, Dipl. ACVP

Gostujoče predavanje Prof. dr. Heike Schmidt-Posthaus

Kaj

Kdaj

Kje

Prof. Dr. Heike Schmidt-Posthaus, Diplomat ECVP, Diplomat ECAAH

Gostujoče predavanje veterinarskega patologa Dr Jordan Mitchella

Kdaj

Kje

Jordan Mitchell BVM&S MVetMed PhD MRCVS

Projekt LIFE Lynx osvojil kar dve prestižni nagradi

Projekt LIFE Lynx se poteguje za nagrado

Vakcinacija ribjih jat v velikih rejah

Predavanji gostujočih specialistov veterinarske anatomske patologije

Kdaj

Kje

Kevin O'Brien, BA VMD MVetMed DACVP MRCVS

Dylan Yaffy, BSc (Hons) BVetMed (Hons) MVetMed DipACVP MRCVS

Prostoživeče živali so dober pokazatelj onesnaženosti okolja

Kemijski povzročitelji hormonskih motenj ‒ naše raziskave bisfenola A na modelu ovce

Povezave na objavljene članke:

Pripravile:

Nevarna razmerja: Zveri na našem dvorišču