Bujatrika

Stalen razvoj stroke in potrebe po uvajanju  novih spoznanj v strokovno delo zahtevajo nove pristope k pridobivanju dodatnih strokovnih znanj. V zadnjem desetletju so na vseh ravneh veterinarske medicine nastale pomembne spremembe v teoriji in tudi v praksi.

Velik napredek je nastal na področju razmišljanja in sklepanja, ki slonita na klinično diagnostičnih kognitivnih miselnih aktivnostih. Sodoben klinični pregled in klinična testiranja temeljijo na zakonitostih miselnega procesa in na dokazih. Slušatelji poglabljajo in usmerjajo znanje ter izkušnje v reševanje zdravstvenih težav posamezne živali in/ali skupine živali v čredi. Delo strokovnjakov terja, da so izobraženi, racionalni in da kažejo željo po nadgradnji klinično diagnostičnega razmišljanja. 

Potrebo po dodatnih znanjih v veterinarski medicini narekuje nenehen razvoj obstoječih in novih področij, ki vplivajo na kakovost strokovnega dela ter posredno na celotno družbeno življenje. Uvedbo poglobljenega in neprestanega podiplomskega izobraževanja priporoča Evropsko združenje za veterinarsko izobraževanje (European Association of Establishments for Veterinary Education - EAEVE). Podiplomsko izobraževanje podpirajo krovna organizacija veterinarjev Slovenije (Veterinarska zbornica - VZS) in veterinarska strokovna združenja. 

Izpopolnjevanje je namenjeno veterinarjem, ki delujejo na področju zdravstvenega varstva prežvekovalcev. Študijski program ponuja poglobljeno in sodobno znanje s področja zdravstvenega varstva prežvekovalcev. Vključuje klinične diagnostične procese, zdravljenje in preventivo šestih najpogostejših zdravstvenih problemov pri prežvekovalcih (metabolične bolezni, bolezni vimena, neplodnost, kirurgija, bolezni okončin/šepanje, kužne bolezni). Izobraževalni proces poučevanja poteka po načinu »veterinarska medicina je znanost, ki temelji na dokazih«, pri tem se uporablja računalniško podprta diagnoza, načelo dobrega počutja živali (welfare), varna in zdrava proizvodna veriga mleka in mesa (od njive do mize) ter varovanja okolja in ohranitev kulturne krajine, tako v intenzivni proizvodnji kakor tudi na ekoloških, bio farmah. 

Izpopolnjevalni program s področja bujatrike obsega 37 kreditnih točk. Program obsega osem modulov, ki so med seboj horizontalno povezani. Šest modulov je obveznih, dva sta izbirna. Vsi moduli so sestavljeni iz teoretičnega in praktičnega dela. Poudarek je na praktičnem in individualnem delu, ki zajemata 77,45 % celotne vsebine programa.

Študijske obveznosti programa so ovrednotene po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS - European Credit Transfer System).

Izpopolnjevanje s področja bujatrike temelji na relevantnih znanstvenoraziskovalnih in strokovnih znanjih, s posebnim poudarkom na praktičnih ukrepih ob naraščajočem pojavljanju produkcijskih in drugih bolezni, tako v intenzivnih kot ekoloških rejah prežvekovalcev. Primarna naloga je poglobiti znanja in veščine, ki zagotavljajo dobro zdravstveno varstvo in počutje prežvekovalcev, tako pri posamezni živali kot tudi v čredi/tropu. Program je problemsko orientiran, temelji na konkretnih klinično-laboratorijskih dokazih, na sodobnem ravnanju s prežvekovalci in specialnih veterinarsko-tehničnih ukrepih, glede varovanja zdravja živali, ljudi in okolja. Podprt je z modernimi diagnostičnimi postopki, ki zahtevajo kritično razmišljanje in sklepanje ter spodbuja uporabo računalniško podprte diagnoze. Po končanem programu je slušatelj usposobljen izvesti specialistično klinično diagnostiko, ovrednotiti rezultate preiskav, podati drugo mnenje in pripraviti, izvesti ter oceniti primernost programov zdravstvenega varstva živali v čredah in tropih. Strokovnjak s področja bujatrike bo pri svojem delu temeljit, zanesljiv, znal bo zagovarjati svoja dejanja in biti učinkovit pri opravljanju nalog.

Skupno število letnih vpisnih mest je 15.

Slušatelj pred vpisom oziroma ob samem vpisu izbere mentorja. Mentor oz. somentor je oseba, ki ima strokovni ali učiteljski naziv in ima izkazano ustrezno strokovno aktivnost s tega področja. Naloga mentorja je usmerjanje študenta v času usposabljanja.

V izpopolnjevalni program Bujatrika se lahko vpišejo kandidati, ki imajo končan študij veterinarske medicine, najmanj 3 leta delovnih izkušenj na tem področju in veljavno licenco. V primeru, da so slušatelji študij končali v tujini, morajo priložiti potrdilo o priznavanju tujega izobraževanja.

Izbor slušateljev bo temeljil na delovnih izkušnjah, priporočilu veterinarske organizacije in znanstveno strokovnih dosežkih. Posamezni elementi za izbiro bodo ovrednoteni na naslednji način:

Predvideno število vpisnih mest je omejeno na 15 slušateljev v skladu s 1. odstavkom 41. člena ZViS-a.

Priznavanje predhodno pridobljenih znanj odobri vodja programa na podlagi dokazil in mnenja mentorja. 

Slušatelj s področja bujatrike absolvira posamezen modul, ko opravi vse v modulu predvidene obveznosti. Pogoj za napredovanje so opravljene študijske obveznosti posameznih modulov. Pogoj za dokončanje programa so opravljene vse študijske obveznosti in opravljen zaključni izpit. Slušatelj mora pred opravljanjem zaključnega izpita predložiti dokazila o opravljenih obveznostih iz vseh modulov. Slušatelj mora zaključni izpit opravljati najkasneje 2 leti po opravljenih obveznostih oziroma najkasneje 4 leta po vpisu v študijski program.

Z uspešno opravljenim zaključnim izpitom slušatelj pridobi potrdilo o opravljenem programu strokovnega izpopolnjevanja s področja "Bujatrika", ki ga podpišeta dekan fakultete in rektor UL ter je javna listina (88. člen Statuta UL).

Ocenjevanje poteka v obliki ustnih in pisnih izpitov, seminarskih nalog, z izpolnjevanjem protokolov in pripravo dnevnikov praktičnega usposabljanja. Načini ocenjevanja so opredeljeni v učnih načrtih modulov. 

Po opravljenem izobraževanju, pripravljenih poročilih in posrednem oz. neposrednem delu v skladu z dogovorom z mentorjem se slušatelj prijavi k zaključnemu izpitu. Slušatelj mora  zaključni izpit opravljati najkasneje 2 leti po opravljenih obveznostih oziroma najkasneje 4 leta po vpisu na študijski program. 

Program sestavlja 8 učnih enot – modulov: šest jih je obveznih in dve sta izbirni, obsega pa 22,55 % teoretičnega dela in 77,45 % strokovnega praktičnega dela. 

Učni program izpopolnjevanja zajema naslednje module:

• Presnovne bolezni in sistemska obolenja
• Reprodukcija in porodništvo
• Zdravje črede in nadzor proizvodnje
• Kužne bolezni in mastitis
• Kirurgija in ortopedija
• Raziskovalna metodologija za področje veterinarstva
• Informatika za področje veterinarstva
• Zaključni izpit

Vsi moduli so uvrščeni na področje Veterinarska medicina.

Predmetnik

Legenda: P predavanja; LV laboratorijske vaje; KV klinične vaje; SV seminarske vaje; TD terensko delo; DD drugo delo; SDŠ skupno delo študenta; SOŠ skupna obremenitev študenta; ECTS kreditne točke uporabljene po sistemu European Credit Transfer System.

* Izbirna predmeta, slušatelj mora vpisati enega

Kratka predstavitev vsebin modulov

Center za podiplomski študij in permanentno izobraževanje

Gerbičeva 60
1000 Ljubljana
 
Tel: +386 1 4779 147
Faks: +386 1 283 22 43
E-naslov: biljana.grubisic@vf.uni-lj.si
Spletni naslov: www.vf.uni-lj.si